Vprašanje:

 

Odgovor:

Pogoje za pridobitev tujega državljanstva opredeljuje Zakon o državljanstvu Republike Slovenije.

Posameznik lahko slovensko državljanstvo pridobi ob rojstvu ali z naturalizacijo. 

Slovensko državljanstvo lahko posameznik pridobi z naturalizacijo, pri čemer mora izpolnjevati pogoj dejanskega in neprekinjenega življenja v Republiki Sloveniji določeno obdobje in ostale zakonsko določene pogoje, če:

  • najmanj deset let živi v Sloveniji, od tega neprekinjeno zadnjih pet let pred vložitvijo prošnje,
  • je že najmanj tri leta poročen s slovenskim državljanom in dejansko živi v Sloveniji neprekinjeno vsaj eno leto pred vložitvijo prošnje,
  • je izgubil slovensko državljanstvo na podlagi odpusta ali odreka in dejansko živi v Sloveniji neprekinjeno vsaj šest mesecev pred vložitvijo prošnje,
  • je slovenski izseljenec ali njegov potomec do četrtega kolena v ravni črti in dejansko živi v Sloveniji vsaj eno leto pred vložitvijo prošnje,
  • je brez državljanstva in kot apatrid dejansko živi v Sloveniji neprekinjeno pet let pred vložitvijo prošnje,
  • ima priznan status begunca in dejansko živi v Sloveniji neprekinjeno pet let pred vložitvijo prošnje,
  • je v Sloveniji obiskoval in uspešno zaključil najmanj visokošolski študij in dejansko živi v Sloveniji najmanj sedem let, od tega neprekinjeno vsaj eno leto pred vložitvijo prošnje,
  • je rojen in dejansko živi v Republiki Sloveniji od rojstva dalje,
  • je mladoleten, živi v Sloveniji in starša, ki sta pridobila državljanstvo Republike Slovenije, zanj vložita zahtevo za pridobitev slovenskega državljanstva.

Če je posameznik državljan Evropske unije, mu v postopku za sprejem v slovensko državljanstvo ni treba predložiti dokaza, da ima odpust iz dosedanjega državljanstva, če obstaja med državama vzajemnost ali če:

  • je brez državljanstva,
  • dokaže, da ga po zakonu njegove države izgubi z naturalizacijo,
  • dokaže, da njegova država ne odloči o vlogi za prenehanje državljanstva v razumnem roku,
  • dokaže, da njegova država ne daje odpusta ali da prostovoljno pridobitev tujega državljanstva šteje za nelojalno dejanje, ki je sankcionirano v njenih predpisih.
  • Mladoletnim Slovenija ne predpisuje pogoja, da imajo odpust iz dosedanjega državljanstva. Prav tako se jim kasneje ni treba odreči prejšnjemu državljanstvu oziroma se odločiti med slovenskim ali tujim državljanstvom.

Dokaza o odpustu iz dosedanjega državljanstva ni treba predložiti, če je posameznik vložil vlogo za slovensko državljanstvo na podlagi 12. člena Zakon o državljanstvu Republike Slovenije in je:

  • slovenski izseljenec ali njegov potomec do četrtega kolena v ravni črti,
  • izgubil slovensko državljanstvo na podlagi odpusta ali odreka,
  • rojen na območju Republike Slovenije in dejansko živi v Sloveniji od rojstva dalje,
  • oseba s priznanim statusom begunca v Republiki Sloveniji,
  • oseba brez državljanstva (apatrid),
  • poročen s slovenskim državljanom, vendar mora s tem soglašati Vlada Republike Slovenije v primeru, če matična država predpisuje za prenehanje državljanstva izpolnitev pogojev, ki bi zanj pomenila ogrožanje življenja ali eksistence, ali če bi prenehanje izvornega državljanstva pomenilo izgubo lastninske pravice na nepremičnini oziroma pravice do posedovanja nepremičnin.
  • Pri sprejemu tujca v državljanstvo Republike Slovenije v okviru izredne naturalizacije prosilcu je dopuščena o ohranitev dosedanjega državljanstva.

Pri pridobitvi državljanstva po rodu je možna pridobitev dvojnega državljanstva v primerih, če je otrok rojen v mešanem zakonu. Otrok pridobi državljanstvo Republike Slovenije po tistem od staršev, ki je državljan Republike Slovenije, po drugem od staršev pa lahko v skladu s predpisi države, katere državljan je, pridobi državljanstvo te države.

MojMaliPravnik
Brezplačni pravni odgovor

POZOR: Navedene informacije ne predstavljajo ali nadomeščajo konkretnega pravnega nasveta in so zgolj informativni pripomoček, glede katerega ponudnik ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Odgovor je pripravljen na podlagi omejenih informacij in omejenega razumevanja in seznanjenosti s konkretno zadevo, okoliščinami in dejstvi, ki lahko vplivajo in so lahko pomembni za posamezno zadevo, ter glede na takrat veljavno zakonodajo. Zato ga ne gre jemati kot nadomestek konkretnega pravnega nasveta v konkretni pravni zadevi. V primeru potrebe po pravnem nasvetu, je potreben podrobnejši pregled zadeve s strani pravnika. V ta namen pa lahko uporabite tudi možnost Individualnega pravnega nasveta.

Pomagali smo že mnogim...:

 


Všečkaj MojMaliPravnik.net na Facebook-u in spremljaj najnovejše objavljene nasvete, ter ugodnosti in popuste za naše Facebook fane...

Všečkaj MojMaliPravnik.net na Facebook-u!