Odgovor:

Zakon o delovnih razmerjih določa, da ima delavec, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja kot delavec, ki dela polni delovni čas in jih uveljavlja sorazmerno času, za katerega je sklenil delovno razmerje, razen tistih, za katere zakon določa drugače.

Določa tudi, da ima delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu, pravico do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti ter druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot delavec, ki dela polni delovni čas, če s tem zakonom ni drugače določeno.

Božičnica iz vidika zakona ni posebej določena, spada pa njeno izplačilo v okvir izplačila dela plače za poslovno uspešnost. Konkretneje jo urejajo posamezne kolektivne pogodbe, individualne pogodbe o zaposlitvi, ter notranji akti in pravilniki delodajalca. Božičnica mora biti tako izplačana v skladu s temi določili.

Glede na to, da ima invalid, ki dela s krajšim delovnim časom, pravico do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti, je tudi sorazmerno izplačilo božičnice skladno s tem določilom.