(1) Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela pripada zaposlenemu glede na razdaljo od kraja bivališča do delovnega mesta, če ta razdalja znaša več kot dva kilometra.

(2) Zaposlenemu pripada povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v višini stroškov prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi. Če zaposleni nima možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, se mu prizna kilometrina v višini 8 odstotkov cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov.

(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka mesečna višina povračila stroškov prevoza na delo in z dela ne more znašati več kot znaša višina minimalne plače za mesečno delovno obveznost, razen če je bil zaposleni premeščen, prevzet na podlagi zakona ali je po odločitvi oziroma volji delodajalca sklenil pogodbo o zaposlitvi v drugem kraju.

(4) Če mora zaposleni zaradi potreb delovnega procesa, izrednega dogodka ali zaradi dela izven redno predvidenega razporeda priti na delo večkrat, kot je število delovnih dni, se mu za te prihode in odhode povrnejo stroški prevoza, ne glede na omejitev višine povračila stroškov prevoza na delo in z dela iz prejšnjega odstavka.

(5) Če je organiziran ali zagotovljen brezplačni prevoz oziroma, če delodajalec zagotovi brezplačni prevoz na delo in z dela, zaposlenemu povračilo stroškov prevoza na delo in z dela ne pripada.

(6) Če zaposleni opravlja delo v več krajih, se mu za razdaljo med temi kraji povrnejo stroški prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi. Če zaposleni nima možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, se mu prizna kilometrina v višini 8 odstotkov cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov.

(7) Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela se podrobneje uredi s kolektivnimi pogodbami dejavnosti ali poklicev, za javne uslužbence, za katere povračila stroškov prevoza na delo in z dela ne ureja kolektivna pogodba, in funkcionarje, pa z uredbo.

(1) Kraj, iz katerega se zaposleni vozi na delo in z dela, je kraj bivališča oziroma kraj, iz katerega se zaposleni dejansko vozi na delo in z dela, če je ta bližji delovnemu mestu.

(2) Če ima zaposleni v uporabi službeno stanovanje, se povračilo stroškov prevoza obračuna od kraja službenega stanovanja. Če zaposleni zavrne dodelitev službenega stanovanja, se mu ne glede na način obračuna stroškov prevoza iz tega člena obračunajo in povrnejo stroški prevoza od kraja dodeljenega službenega stanovanja oziroma kraja, iz katerega se dejansko vozi na delo in z dela, če je ta bližji kraju opravljanja dela.

(3) Če je bil zaposleni premeščen oziroma prevzet na podlagi zakona ali je po odločitvi oziroma volji delodajalca sklenil pogodbo o zaposlitvi v drugem kraju, ki je od njegovega dotedanjega delovnega mesta oziroma bivališča, iz katerega prihaja na delo, oddaljen več kot 70 kilometrov, se zaposlenemu povrnejo stroški v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena.

(1) Zaposleni poda pisno izjavo za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela. Izjava vključuje naslednje podatke:

1. bivališče,

2. kraj, od koder se zaposleni dejansko vozi na delo,

3. razdalja od bivališča do delovnega mesta (v kilometrih),

4. razdalja od kraja, od koder se zaposleni dejansko vozi na delo do delovnega mesta (v kilometrih).

(2) Vsako spremembo podatkov iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka mora zaposleni v osmih dneh sporočiti pristojni službi delodajalca.

(3) Resničnost podatkov iz izjave nadzira delodajalec v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, oziroma zakonom, ki ureja javne uslužbence. Zaposleni mora na zahtevo delodajalca predložiti dokumente, ki dokazujejo dejstva, navedena v izjavi.

(4) Podajanje neresničnih podatkov iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena je razlog za izredno odpoved delovnega razmerja po zakonu, ki ureja delovna razmerja.