Odgovor:

Pogoji za priposestvovanje so opredeljeni v določilih Stvarnopravnega zakonika.

Dobroverni lastniški posestnik nepremičnine pridobi lastninsko pravico na njej po preteku desetih let. To velja tudi za del nepremičnine, ki je lahko predmet samostojnega priposestvovanja.

Priposestvovalna doba začne teči tisti dan, ko je posestnik dobil stvar v dobroverno lastniško posest, konča pa se z iztekom zadnjega dne te dobe. Posestnik mora biti v dobri veri ves čas trajanja priposestvovalne dobe.

Dobrovernost pomeni, da posestnik ne ve in ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti ni njegova. Torej, da kmet ne ve in ne more vedeti, da njiva, ki jo obdeluje ni njegova.

S prisostvovanjem lahko nastane tudi stvarna služnost, če je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost v dobri veri deset let.

Stvarna služnost nastane s priposestvovanjem, če je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost dvajset let, lastnik služeče stvari pa temu ni nasprotoval.

Stvarne služnosti ni mogoče priposestvovati, če je lastnik gospodujoče stvari zlorabljal zaupanje lastnika ali neposrednega posestnika služeče stvari, če je služnost izvrševal s silo ali zvijačo ali če je bila služnost dovoljena do preklica.