Odgovor:

Ta natančen odgovor bi seveda potrebovali več informacij o konkretni zadevi. Tako vam lahko podamo zgolj okviren odgovor.

V kolikor je na vaši nepremičnini vpisana  služnost (denimo hoje in vožnje), ki je vpisana v zemljiški knjigi, stvarna služnost preneha na podlagi pravnega posla, na podlagi odločbe ali na podlagi zakona.

Služnost lahko preneha na podlagi pravnega posla med lastnikoma gospodujoče in služeče nepremičnine in z izbrisom iz zemljiške knjige.

e-obrazec - Sporazum o prenehanju stvarne služnosti

Če služnost postane nekoristna za uporabo gospodujoče stvari ali če se bistveno spremenijo okoliščine, v katerih je bila ustanovljena lahko lastnik služeče stvari zahteva, naj stvarna služnost preneha.

Stvarna služnost preneha tudi na podlagi zakona:

• če se lastnik služeče stvari upre njenemu izvrševanju, lastnik gospodujoče stvari pa svoje pravice tri leta zaporedoma ne izvršuje;
• če se ne izvršuje v času, potrebnem za njeno priposestvovanje;
• če je gospodujoča oziroma služeča stvar uničena.

Stvarna služnost lahko preneha tudi, če postane ista oseba lastnik gospodujoče in služeče nepremičnine.

Iz vprašanja, ki ste ga navedli ni mogoče sklepati, da bi bil izbris stvarne služnosti možen.

Omeniti je potrebno tudi možnost priposestvovanjem stvarne služnosti. Stvarna služnost nastane s priposestvovanjem, če je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost v dobri veri (če je vedel ali mogel vedeti, da ni upravičen do posesti na nepremičnini) vsaj deset let.

Nastane tudi, če lastnik gospodujoče stvari dejansko izvršuje služnost dvajset let, lastnik služeče stvari pa temu ne nasprotuje.

Stvarne služnosti ni mogoče priposestvovati, če:

• je lastnik gospodujoče stvari zlorabljal zaupanje lastnika ali neposrednega posestnika služeče stvari,
• če je služnost izvrševal s silo ali zvijačo ali
• če je bila služnost dovoljena do preklica.

Če torej lastnik služeče nepremičnine ni nasprotoval poti preko njegove nepremičnine, vsaj 20 let, lahko na pristojno sodišče vložite tožbo na ugotovitev služnosti in zahtevate obstoj služnosti, ter vpis služnosti v zemljiško knjigo.

Tretja možnost je nujna pot. Sodišče dovoli nujno pot za nepremičnino, ki nima za redno rabo potrebne zveze z javno cesto ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški.

Sodišče dovoli nujno pot, če se z njo ne onemogoča ali znatno ovira uporaba nepremičnine, po kateri naj bi nujna pot potekala.

Sodišče določi nujno pot tako, da se čim manj obremeni tuja nepremičnina.

Za dovoljeno nujno pot je upravičenec dolžan plačati zavezancu primerno nadomestilo.

Nujno pot je mogoče spremeniti ali odpraviti, če zaradi spremenjenih okoliščin ni več potrebna.

e-obrazec - Predlog za prestavitev nujne poti oziroma za odpravo nujne poti