Vprašanje:
Odgovor:
Vsaka od njih bo zavezanka za plačilo davka glede na njihov lastniški delež. Materi se bodo za odmero davka upoštevale 4/6 vrednosti nepremičnine, hčerkama pa vsaki 1/6 vrednosti.
Glede na to, da na nepremičnini nimajo stalnega naslova, bodo obdavčene po višji davčni stopnji, ki je določena za nerezidenčno stanovanjsko nepremičnino.
4. člen
(davčni zavezanec)
(1) Davčni zavezanec ali davčna zavezanka (v nadaljnjem besedilu: davčni zavezanec) je fizična ali pravna oseba, ki je na dan 1. januarja leta, za katero se odmerja davek, evidentirana v registru nepremičnin kot lastnik nepremičnine.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je davčni zavezanec fizična ali pravna oseba, ki je v letu pred letom, za katerega se odmerja davek, pridobila nepremičnino s pravnim poslom, na podlagi katerega je pridobila pravico, da se vpiše v zemljiško knjigo (v nadaljnjem besedilu: pridobitelj), prenos lastništva pa še ni izveden, če se prenos lastništva nepremičnine dokaže s pravno listino, ki nedvoumno izkazuje pravico pridobitelja do pridobitve lastninske pravice na nepremičnini.
(3) V primeru solastnine ali skupne lastnine na nepremičnini je davčni zavezanec vsak solastnik ali skupni lastnik sorazmerno s svojim lastniškim deležem. Če solastniški deleži v registru nepremičnin enemu ali več solastnikom niso določeni, se za potrebe tega zakona šteje, da so enaki. Če je vsota solastniških deležev vseh solastnikov manjša oziroma večja od 100 %, se za potrebe tega zakona manjkajoči oziroma presežni del razdeli med solastnike glede na njim pripadajoče deleže in na ta način izračunane deleže manjkajočega oziroma presežnega dela prišteje oziroma odšteje od deležev posameznih solastnikov tako, da je na novo izračunana vsota solastniških deležev enaka 100 %.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena je za nepremičnino v lasti Republike Slovenije ali občine, ki ji je v registru nepremičnin določen upravljavec, davčni zavezanec upravljavec nepremičnine, ki je na dan 1. januarja leta, za katero se odmerja davek, evidentiran v registru nepremičnin.
(5) Davčni zavezanec za nepremičnine ali dele nepremičnin, ki so v skladu s predpisi o množičnem vrednotenju nepremičnin namenjene opravljanju dejavnosti proizvodnje električne energije (nepremičnine, vrednotene z modelom vrednotenja PNE), izkoriščanju mineralnih surovin (nepremičnine, vrednotene z modelom vrednotenja PNM), opravljanju pristaniške dejavnosti (nepremičnine, vrednotene z modelom vrednotenja PNP), dejavnosti bencinskih servisov (nepremičnine, vrednotene z modelom vrednotenja PNB) in letališke dejavnosti (nepremičnine, ki se kot take označijo v registru nepremičnin) je oseba, ki nepremičnino ali njen del uporablja v okviru svoje dejavnosti.
(6) V primeru, ko nepremičnina v lasti Republike Slovenije ali občine nima določenega upravljavca v skladu s četrtim odstavkom tega člena ali davčni zavezanec ni določen v skladu s prejšnjim odstavkom, je davčni zavezanec država ali občina.
(7) Za nepremičnine, ki so v solastnini oziroma skupni lastnini članov agrarne skupnosti, je v primeru, ko predsednik agrarne skupnosti to sporoči upravni enoti, davčni zavezanec agrarna skupnost.
(8) Ne glede na prvi odstavek tega člena je davčni zavezanec:
– za nepremičnine v finančnem najemu fizična ali pravna oseba, ki je na dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja, v evidenci trga nepremičnin evidentirana kot lizingojemalec,
– za nepremičnine, na katerih je v zemljiško knjigo, skladno z določbami zakona, ki ureja stvarnopravna razmerja, vpisana osebna služnost na celotni nepremičnini, fizična ali pravna oseba, imetnik osebne služnosti,
– za denacionalizirane stanovanjske nepremičnine, oddane v neprofitni najem najemnikom – prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice na podlagi upravne ali sodne odločbe, fizična ali pravna oseba, ki je v evidenci trga nepremičnin na dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja, evidentirana kot najemnik.
(9) Davčni zavezanci morajo na način, kot je določen s predpisi o evidentiranju nepremičnin, v registru nepremičnin zagotavljati popolne in pravilne podatke o lastniku, uporabniku, najemniku in upravljavcu nepremičnine, podatke o legi in obliki, površini, dejanski rabi ter o drugih podatkih o nepremičninah, ki se zagotavljajo z vprašalnikom registra nepremičnin.
6. člen
(davčne stopnje)
(1) Davčne stopnje so določene po skupinah nepremičnin, in sicer za stavbe in dele stavb skupaj z zemljišči, na katerih stojijo, glede na model vrednotenja in šifro dejanske rabe, za zemljišča pa glede na model vrednotenja, kot je nepremičnini pripisan v registru nepremičnin na dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja, v skladu s Seznamom skupin nepremičnin ali delov nepremičnin, ki je Priloga I tega zakona in njegov sestavni del.
(2) Davčne stopnje znašajo:
1. za stavbe ali dele stavb skupaj z zemljišči, na katerih stojijo:
– 0,15 % za rezidenčne stanovanjske nepremičnine;
– 0,50 % za nerezidenčne stanovanjske nepremičnine;
– 0,75 % za poslovne in industrijske nepremičnine, razen energetskih nepremičnin;
– 0,40 % za energetske nepremičnine;
– 0,30 % za kmetijske stavbe;
– 0,50 % za druge stavbe.
2. za zemljišča brez stavb:
– 0,15 % za kmetijska zemljišča;
– 0,07 % za gozdna zemljišča;
– 0,75 % za zemljišča za poslovno in industrijsko rabo;
– 0,40 % za zemljišča za namene energetike;
– 0,50 % za zemljišča za gradnjo stavb;
– 0,50 % za ostala zemljišča;
– 0,15 % za zemljišča za stanovanjsko rabo (funkcionalna zemljišča).
(3) Za rezidenčno stanovanjsko nepremičnino se šteje nepremičnina, ki se v skladu s seznamom iz Priloge I tega zakona po modelu in šifri dejanske rabe uvršča med stanovanjske nepremičnine in ima v njej na dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja, zavezanec prijavljeno stalno prebivališče, oziroma zavezanec, ki ni državljan Republike Slovenije, prijavljeno stalno ali začasno prebivališče. Če ima nepremičnino v lasti več solastnikov oziroma skupnih lastnikov, se za rezidenčno stanovanjsko nepremičnino šteje delež nepremičnine solastnika oziroma idealni delež skupnega lastnika, ki ima na njej prijavljeno stalno prebivališče. Za rezidenčno stanovanjsko nepremičnino se šteje tudi nepremičnina, v kateri je v letu pred letom, za katerega se davek odmerja, v evidenci trga nepremičnin v skladu s predpisi, ki urejajo množično vrednotenje nepremičnin, najmanj šest mesecev evidentiran najemni pravni posel neprofitne oddaje ali oddajanje na prostem trgu. Vse ostale stanovanjske nepremičnine se štejejo za nerezidenčne.
(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena se za rezidenčne in nerezidenčne stanovanjske nepremičnine, katerih vrednost presega 500.000 eurov, davčna stopnja iz drugega odstavka tega člena za vrednost nad 500.000 eurov poveča za 0,25 odstotne točke.
(5) Občina lahko v skladu z merili svoje prostorske in ekonomske politike davčne stopnje, določene v drugem in četrtem odstavku tega člena, v delu, ki pripada občini, poveča ali zmanjša za največ 50 %.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek občina, ki v letu pred letom odmere davka prejema iz državnega proračuna finančno izravnavo, davčnih stopenj, določenih s tem členom, ne sme zmanjšati.
(7) Ne glede na peti odstavek tega člena občina za nelegalne gradnje davčnih stopenj ne sme povečati ali zmanjšati, davčnih stopenj za kmetijska in gozdna zemljišča, druge stavbe, ki so stavbe za javno rabo ter za nepremičnine za namene obrambe, pa ne sme povečati. Kot nepremičnine za namene obrambe se štejejo nepremičnine ali deli nepremičnin, ki so kot take v skladu s predpisi, ki urejajo določanje objektov in okolišev objektov, ki so posebnega pomena za obrambo, evidentirane v registru nepremičnin.
(8) Merila in kriteriji iz petega odstavka tega člena se lahko določijo glede na:
– lego nepremičnine, določeno z enoto urejanja prostora v občinskem prostorskem načrtu;
– podrobnejšo razdelitev nepremičnin v skupine iz seznama iz Priloge I tega zakona.
(9) Občina spremembe davčnih stopenj za nepremičnine na njenem območju določi z odlokom in javno objavi do 31. decembra leta pred letom, za katero se davek odmerja. Občinski odlok, ki ga občina objavi po datumu, določenem v prejšnjem stavku, se upošteva pri odmeri davka v letu po letu objave odloka. Spremembe davčnih stopenj se določijo v odstotkih na največ tri decimalke natančno.
(10) Geodetska uprava najkasneje do 15. januarja leta, za katero se davek odmerja, občinam pošlje podatke o identifikatorjih vseh nepremičnin, določenih v registru nepremičnin na njihovem območju po stanju na dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja, ki jim občine pripišejo podatek o spremembi davčne stopnje. Tako dopolnjene podatke občine vrnejo geodetski upravi najkasneje do 1. februarja leta, za katero se davek odmerja.
(11) Davčne stopnje, določene v skladu z devetim odstavkom tega člena, veljajo tudi za odmere v naslednjih letih, dokler občina na način iz devetega in desetega odstavka tega člena ne določi in objavi novih stopenj ali se te ne razveljavijo.
Če so hčerke prejemnice socialne pomoči, pa bosta upravičeni do 50% nižjega davka, parav tako pa imajo možnost plačila davka na več obrokov:
11. člen
(znižanje davka za posebne kategorije zavezancev)
(1) Zavezancem, ki so bili v skladu s predpisi, ki urejajo socialno varstvene prejemke, na dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja upravičeni do prejemanja denarno socialne pomoči ali do varstvenega dodatka, se davek za stanovanjsko nepremičnino, v kateri imajo prijavljeno stalno prebivališče, zniža za 50 %. Pravico do znižanja davka ugotovi davčni organ po uradni dolžnosti, na podlagi evidence upravičencev do denarne socialne pomoči oziroma do varstvenega dodatka pri ministrstvu, pristojnemu za socialne zadeve.
(2) Zavezancem – invalidnim osebam, ki se gibljejo s pomočjo invalidskega vozička oziroma zavezancem, ki živijo v skupnem gospodinjstvu z invalidno osebo, ki se giblje s pomočjo invalidskega vozička, se davek za stanovanjsko nepremičnino, ki jo imajo v lasti in v kateri imajo prijavljeno stalno prebivališče, zniža za 30 %. Pravico do znižanja davka ugotovi davčni organ na podlagi predložene odločbe Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije o pravici do medicinsko tehničnega pripomočka, ki jo zavezanec predloži pri davčnem organu najkasneje do 15. februarja leta, za katero se davek odmerja.
(3) Možnost znižanja davka po prvem in drugem odstavku tega člena se izključujeta. Zavezanec uveljavi možnost, ki je zanj ugodnejša.
13. člen
(plačilo davka)
(1) Davčni zavezanci – fizične osebe plačujejo davek v največ štirih zaporednih obrokih, od katerih prvi zapade v plačilo 20. junija, drugi 20. avgusta, tretji 20. oktobra in četrti 20. decembra leta, za katero se odmerja davek. Davek se plačuje v dveh enakih obrokih, če znesek davka za plačilo ne presega 200 eurov, v treh enakih obrokih, če je znesek davka od 200 in 400 eurov ter v štirih enakih obrokih, če znesek davka presega 400 eurov.
(2) Davčni zavezanci – pravne osebe plačujejo davek v največ sedmih zaporednih obrokih, od katerih prvi zapade v plačilo 20. junija, drugi 20. julija, tretji 20. avgusta, četrti 20. septembra, peti 20. oktobra, šesti 20. novembra in sedmi 20. decembra leta, za katero se odmerja davek. Davek se plačuje v dveh enakih obrokih, če znesek davka za plačilo ne presega 2.000 eurov, v treh enakih obrokih, če je znesek davka za plačilo od 2.000 do 4.000 eurov, v štirih enakih obrokih, če je znesek davka od 4.000 do 6.000 eurov in v sedmih enakih obrokih, če znesek davka presega 6.000 eurov.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se v primeru, da davek ne presega 50 eurov za fizične oziroma 500 eurov za pravne osebe, davek plača v enem obroku, ki zapade v plačilo najkasneje 20. junija leta, za katero se davek odmerja.
Več informacij lahko najdete v spodnjem članku:
Informiran.si - Davek na nepremičnine - Kakšna bo obdavčitev Vaših nepremičnin?
