Odgovor:

Kolikor razumemo, je trenutno na nepremičnini določena solastnina.

Solastnik ima pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, ne da bi s tem kršil pravice drugih solastnikov. Solastniki imajo pravico skupno upravljati stvar v solastnini.

V kolikor sporazum med solastniki o uporabi nepremičnine ni mogoč, ima vsak od solastnikov vedno pravico zahtevati delitev stvari, razen v neprimernem času, v neprevdnem postopku na pristojnem sodišču.

Sodišče lahko odloči o razdelitvi solastnine v naravi, če to ni možno, pa lahko sodišče odloči o prodaji in razdelitvi kupnine oz. da nepremičnina v celoti pripade enemu solastniku, ki drugega solastnika izplača.

Če solastnik dejansko in proti svoji volji uporablja stvar v manjšem obsegu, kot to izhaja iz razmerja po idealnih deležih ali je sploh ne uporablja, ima pravico do dveh zahtevkov, in sicer pravico zahtevati spremembo načina uporabe stvari ali pa pravico do ustreznega nadomestila (v sodni praksi se je uveljavil izraz uporabnina), ki je zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve.

Za povračilo obveznosti iz naslova neupravičene obogatitve, katerih predmet je nadomestilo za uporabo stvari (nepremičnine) se uporabljajo pravila 95. in 96. člena SPZ, ki glede plačila uporabnine razlikujejo med dobrovernim, poštenim in nedobrovernim, nepoštenim pridobiteljem.

Uporabnina je po ustaljenem stališču sodne prakse enaka znesku povprečne tržne najemnine.