Vprašanje:
Odgovor:
V Vašem primeru predlagamo, da se v najkrajšem možnem času obrnete na svoj CSD, oz. socialno delavko, ki vodi Vaš primer.
Zakon o štipendiranju določa, da mora štipendist, ki ne zaključi šolanja, za katerega je prejemal štipendijo, le-to vrniti.
58. člen
(obveznost zaposlitve)
(1) Če javni razpis tako določa, je štipendist dolžan najkasneje v treh mesecih po zaključku izobraževanja, za katerega je prejel štipendijo, skleniti delovno razmerje z delodajalcem s sedežem v Republiki Sloveniji ali se prijaviti v evidenco brezposelnih oseb v Republiki Sloveniji skladno z zakonom, ki ureja trg dela.
(2) Pogodba o zaposlitvi za delovno razmerje iz prejšnjega odstavka mora biti sklenjena s polnim delovnim časom vsaj za toliko časa, kolikor je trajalo izobraževanje, za katerega je štipendist prejemal štipendijo, ali za obdobje, določeno z javnim razpisom. Ne glede na prejšnji stavek se lahko v izjemnih primerih pogodba o zaposlitvi sklene z delovnim časom, ki je krajši od polnega, pri čemer se obveznost trajanja zaposlitve preračuna na polni delovni čas.
(3) Če štipendist delovno razmerje sklene za obdobje, krajše od tistega, ki ga določa pogodba o štipendiranju, je štipendist dolžan vrniti vrednost štipendije v sorazmernem deležu, ki ustreza obdobju, ko ni bil zaposlen, preračunanem skladno z gibanjem indeksa cen življenjskih potrebščin.
(4) Štipendist izpolni svojo obveznost iz tega člena tudi, če se v Republiki Sloveniji samozaposli.
(5) Sklad lahko štipendista oprosti obveznosti iz tega člena, če štipendist med izobraževanjem ali po njegovem zaključku postane trajno nezmožen za delo, kar dokazuje z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
(6) Sklad lahko odloži izpolnitev obveznosti iz tega člena, če štipendist nadaljuje izobraževanje na višji ravni izobraževanja, in sicer za čas trajanja tega izobraževalnega programa.
59. člen
(vračilo štipendije)
(1) Če štipendijsko razmerje preneha zaradi razlogov iz 97. člena tega zakona, je štipendist dolžan vrniti vrednost celotne štipendije skladno z določbami 99. člena tega zakona, razen v primeru iz tretjega odstavka prejšnjega člena.
(2) V primerih iz četrtega odstavka 47. člena tega zakona je obveznosti po tem členu dolžan poravnati prejemnik sredstev.
97. člen
(prenehanje štipendijskega razmerja)
Štipendijsko razmerje preneha, če štipendist:
– ne izpolnjuje več pogojev za pridobitev štipendije po tem zakonu,
– prekine izobraževanje ali ne zaključi izobraževalnega programa, za katerega je prejemal štipendijo,
– se izpiše iz izobraževalnega programa, za katerega je pridobil štipendijo,
– spremeni izobraževalni program ali izobraževalno ustanovo brez predhodnega pisnega soglasja dodeljevalca štipendije,
– štipendijo pridobi na podlagi posredovanih neresničnih podatkov,
– po mirovanju štipendijskega razmerja ne predloži ustreznih dokazil za nadaljnje prejemanje štipendije najkasneje zadnji dan mirovanja ali če iz predloženih dokazil izhaja, da ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije,
– ne dokonča izobraževalnega programa v okviru trajanja programa oziroma v času podaljšanja študentskega statusa skladno s sedmim odstavkom 87. člena tega zakona,
– sklene pogodbo o zaposlitvi ali se samozaposli ali pridobi status brezposelne osebe pred zaključkom izobraževanja,
– odpove štipendijsko razmerje,
– po zaključku obveznosti izobraževalnega programa prejemnik štipendije Ad futura ne začne izpolnjevati obveznosti v zvezi z zaposlitvijo iz 58. člena tega zakona ali jih preneha izpolnjevati pred izpolnitvijo celotne obveznosti, če so te obveznosti določene z javnim razpisom oziroma s pogodbo o štipendiranju,
– v drugih primerih, določenih s tem zakonom.
99. člen
(vračilo štipendije)
(1) V primerih prenehanja štipendijskega razmerja je štipendist dolžan vrniti štipendijo v vrednosti, preračunani skladno z gibanjem indeksa cen življenjskih potrebščin, razen v primeru iz pete alineje 97. člena tega zakona, ko je štipendist dolžan vrniti štipendijo skupaj s pogodbenimi obrestmi, pri čemer je obrestna mera za izračun pogodbenih obresti enaka zamudnim obrestim.
(2) Znesek za vračilo iz prejšnjega odstavka se preračuna od dneva izplačila do dneva izdaje odločbe o prenehanju štipendijskega razmerja oziroma v primeru pogodbe do dneva izdaje zahtevka za vračilo.
(3) Rok za vračilo zneska iz prejšnjega odstavka je 30 dni od dokončnosti odločbe o prenehanju štipendijskega razmerja, v primeru pogodbenega razmerja pa 30 dni od prejema zahtevka za vračilo.
(4) V primeru zamude vračila skladno s prejšnjim odstavkom je štipendist dolžan poravnati tudi zamudne obresti.
(5) V primeru, da štipendist do konca enoletnega podaljšanja študentskega statusa po izteku trajanja izobraževalnega programa ne zaključi vseh obveznosti izobraževalnega programa, mora vrniti štipendije, prejete za zadnji letnik izobraževalnega programa in za podaljšan študentski status.
(6) V primeru iz pete alineje 97. člena tega zakona štipendist ne more uveljavljati štipendije po tem zakonu eno šolsko ali študijsko leto od dokončnosti odločbe, s katero je bila odpravljena odločba o dodelitvi štipendije, ali prekinitve pogodbe o štipendiranju.
(7) Štipendist mora v primeru sprememb, ki vplivajo na štipendijsko razmerje, vrniti neupravičeno prejete zneske štipendij.
(8) O vračilu sredstev dodeljevalec štipendije izda odločbo, v pogodbenem razmerju pa zahtevek za vračilo.
Lahko pa zaprosite za odlog, obročno vračilo ali celo odpis dolga.
101. člen
(odlog vračila in obročno vračanje štipendije)
(1) Odlog vračila ali obročno vračanje štipendije je možno, če se s tem bistveno izboljšajo možnosti štipendista za vračilo štipendije, od katerega sicer ne bi bilo mogoče izterjati celotnega vračila štipendije in štipendist iz utemeljenih razlogov štipendije ne more vrniti v enkratnem znesku.
(2) Dodeljevalec štipendije lahko dovoli odlog vračila ali obročno vračanje štipendije največ za enako dobo, kot je bila doba prejemanja štipendije, razen v primerih štipendije Ad futura za izobraževanje, kjer lahko sklad izjemoma dovoli obročno vračilo za daljšo dobo, kot je bila doba upravičenosti, če se s tem izboljšajo možnosti za vračilo sredstev.
(3) V primerih iz prejšnjega odstavka se znesek za vračilo preračunava skladno z gibanjem indeksa cen življenjskih potrebščin od dneva izdaje odločbe oziroma zahtevka za vračilo do dneva vračila celotnega zneska oziroma posameznega obroka vračila.
(4) Ob zamudi plačila posameznega obroka zapade v vračilo celoten preostali znesek za vračilo.
102. člen
(odpis vračila štipendije)
Odpis vračila štipendije je možen:
– če štipendist opusti izobraževanje zaradi invalidnosti I. kategorije, najmanj 24 mesecev neprekinjeno trajajoče bolezni oziroma poškodbe,
– če štipendist štipendije ne more vrniti tudi po odlogu vračila štipendije zaradi socialne ogroženosti,
– če bi bili stroški postopka izterjave vračila štipendije v nesorazmerju z višino terjatve.
103. člen
(postopek odloga vračila, obročnega vračanja štipendije, odpisa)
(1) Štipendist lahko pred iztekom roka za plačilo poda prošnjo, v kateri navede, ali uveljavlja odlog vračila ali obročno vračanje štipendije in za kakšno obdobje, ali da uveljavlja odpis vračila štipendije.
(2) Prošnji iz prejšnjega odstavka mora štipendist priložiti vsa dokazila, ki potrjujejo utemeljenost razlogov za odlog vračila, obročno vračanje štipendije ali odpis vračila štipendije.
(3) Dodeljevalec štipendije dovoli odlog vračila oziroma obročno vračanje štipendije, če so podani utemeljeni razlogi iz prvega odstavka 101. člena tega zakona.
(4) O odpisu vračila štipendije odloči dodeljevalec štipendije po pridobitvi soglasja ministrstva, pristojnega za finance, in ob izpolnjevanju pogojev iz 102. člena tega zakona.
