Vprašanje:
Odgovor:
Predlagamo, da se obrnete na štipenditorja (Center za socialno delo v primeru državnih štipendij in Javni sklad za razvoj kadrov in štipendije v primeru Zoisovih štipendij).
Štipendist je dolžan vrniti vrednost celotne štipendije po Zakonu o štipendiranju, če štipendijsko razmerje preneha zaradi razlogov iz 97. člena tega zakona (izjema je 3. odst. 58. člena).
Štipendijsko razmerje preneha, če štipendist:
- ne izpolnjuje več pogojev za pridobitev štipendije po tem zakonu,
- prekine izobraževanje ali ne zaključi izobraževalnega programa, za katerega je prejemal štipendijo,
- se izpiše iz izobraževalnega programa, za katerega je pridobil štipendijo,
- spremeni izobraževalni program ali izobraževalno ustanovo brez predhodnega pisnega soglasja dodeljevalca štipendije,
- štipendijo pridobi na podlagi posredovanih neresničnih podatkov,
- po mirovanju štipendijskega razmerja ne predloži ustreznih dokazil za nadaljnje prejemanje štipendije najkasneje zadnji dan mirovanja ali če iz predloženih dokazil izhaja, da ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije,
- ne dokonča izobraževalnega programa v okviru trajanja programa oziroma v času podaljšanja študentskega statusa skladno s sedmim odstavkom 87. člena tega zakona,
- sklene pogodbo o zaposlitvi ali se samozaposli ali pridobi status brezposelne osebe pred zaključkom izobraževanja,
- odpove štipendijsko razmerje,
- po zaključku obveznosti izobraževalnega programa prejemnik štipendije Ad futura ne začne izpolnjevati obveznosti v zvezi z zaposlitvijo iz 58. člena tega zakona ali jih preneha izpolnjevati pred izpolnitvijo celotne obveznosti, če so te obveznosti določene z javnim razpisom oziroma s pogodbo o štipendiranju,
- v drugih primerih, določenih s tem zakonom.
V primerih prenehanja štipendijskega razmerja je štipendist dolžan vrniti štipendijo v vrednosti, preračunani skladno z gibanjem indeksa cen življenjskih potrebščin, razen v primeru iz pete alineje 97. člena tega zakona, ko je štipendist dolžan vrniti štipendijo skupaj s pogodbenimi obrestmi, pri čemer je obrestna mera za izračun pogodbenih obresti enaka zamudnim obrestim.
Znesek za vračilo iz prejšnjega odstavka se preračuna od dneva izplačila do dneva izdaje odločbe o prenehanju štipendijskega razmerja oziroma v primeru pogodbe do dneva izdaje zahtevka za vračilo.
V primeru, da štipendist do konca enoletnega podaljšanja študentskega statusa po izteku trajanja izobraževalnega programa ne zaključi vseh obveznosti izobraževalnega programa, mora vrniti štipendije, prejete za zadnji letnik izobraževalnega programa in za podaljšan študentski status.
V primeru tem primeru štipendist ne more uveljavljati štipendije po tem zakonu eno šolsko ali študijsko leto od dokončnosti odločbe, s katero je bila odpravljena odločba o dodelitvi štipendije, ali prekinitve pogodbe o štipendiranju.
Štipendist mora v primeru sprememb, ki vplivajo na štipendijsko razmerje, vrniti neupravičeno prejete zneske štipendij.
Odlog vračila ali obročno vračanje štipendije je možno, če se s tem bistveno izboljšajo možnosti štipendista za vračilo štipendije, od katerega sicer ne bi bilo mogoče izterjati celotnega vračila štipendije in štipendist iz utemeljenih razlogov štipendije ne more vrniti v enkratnem znesku.
Odpis vračila štipendije je možen:
- če štipendist opusti izobraževanje zaradi invalidnosti I. kategorije, najmanj 24 mesecev neprekinjeno trajajoče bolezni oziroma poškodbe,
- če štipendist štipendije ne more vrniti tudi po odlogu vračila štipendije zaradi socialne ogroženosti,
- če bi bili stroški postopka izterjave vračila štipendije v nesorazmerju z višino terjatve.
Za odlog vračila, obročno vračanje štipendije, odpisa zaprosite tako, da pred iztekom roka za plačilo podate prošnjo, v kateri navedete, ali uveljavljate odlog vračila ali obročno vračanje štipendije in za kakšno obdobje, ali da uveljavljate odpis vračila štipendije.
Prošnji morate priložiti vsa dokazila, ki potrjujejo utemeljenost razlogov za odlog vračila, obročno vračanje štipendije ali odpis vračila štipendije.
