Odgovor:

Po določilih Zakona o delovnih razmerjih, mora delodajalec zaradi ugotovitve kandidatove zdravstvene zmožnosti za opravljanje dela, na svoje stroške napoti kandidata na predhodni zdravstveni pregled v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu.

Preizkus znanja oziroma sposobnosti kandidata ali ugotovitev zdravstvene zmožnosti kandidata se ne sme nanašati na okoliščine, ki niso v neposredni zvezi z delom, za katerega se sklepa pogodba o zaposlitvi.

Pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi je kandidat dolžan predložiti delodajalcu dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela in ga obvestiti o vseh njemu znanih dejstvih, pomembnih za delovno razmerje, kot tudi o njemu znanih drugih okoliščinah, ki ga kakorkoli onemogočajo ali bistveno omejujejo pri izvrševanju obveznosti iz pogodbe ali ki lahko ogrožajo življenje ali zdravje oseb, s katerimi pri izvrševanju svojih obveznosti prihaja v stik.

Vaše stanje oz. alergija, bi se načeloma tako morala preveriti in odkriti še pred samo sklenitvijo delovnega razmerja.

V kolikor do tega ni prišlo, pa ste delodajalca dolžni obvestiti o vsaki grozeči nevarnosti za življenje, zdravje ali nastanek materialne škode, ki jo zaznate pri delu. Delodajalec mora namreč zagotavljati pogoje za varnost in zdravje delavcev v skladu s posebnimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu.

Če delodajalec ne zagotavlja varnosti in zdravja delavcev pri delu in je delavec od delodajalca predhodno zahteval odpravo grozeče neposredne in neizogibne nevarnosti za življenje ali zdravje, delodajalec pa kršitve v 3. delovnih dneh po prejemu obvestila ni odpravil, lahko delodajalec poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

e-obrazec - Zahteva delavca za prenehanje kršenja pravic iz delovnega razmerja

e-obrazec - Prijava delodajalca delovni inšpekciji (Inšpektoratu RS za delo) s strani delavca

e-obrazec - Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca

Kar se tiče odškodninske odgovornosti je delodajalec v primeru kršitve prepovedi diskriminacije ali trpinčenja na delovnem mestu kandidatu oziroma delavcu odškodninsko odgovoren po splošnih pravilih civilnega prava.

Kot nepremoženjska škoda, ki je nastala kandidatu ali delavcu, se štejejo tudi pretrpljene duševne bolečine zaradi neenake obravnave delavca oziroma diskriminatornega ravnanja delodajalca oziroma zaradi nezagotavljanja varstva pred spolnim ali drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu v skladu s 47. členom Zakona o delovnih razmerjih, ki ga je utrpel kandidat ali delavec. Pri odmeri višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo se mora upoštevati, da je ta učinkovita in sorazmerna s škodo, ki jo je utrpel kandidat oziroma delavec in da odvrača delodajalca od ponovnih kršitev.

Delodajalec delavcu odgovarja za povzročeno škodo pri delu ali v zvezi z delom, po splošnih pravilih civilnega prava.

Odškodninska odgovornost delodajalca se nanaša tudi na škodo, ki jo je delodajalec povzročil delavcu s kršenjem pravic iz delovnega razmerja.

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Kakšen je nov postopek po katerem lahko delavec poda izredno odpoved?

Informiran.si - Kdo odgovarja za povzročeno škodo na delovnem mestu?