Odgovor:

Najprej moramo poudariti, da je odpovedni rok pravica in obveza tako delavca kot tudi delodajalca. V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca, da delavcu možnost, da poišče novo zaposlitev, v primeru odpovedi pogodbe s strani delavca, pa da delodajalcu možnost, da poišče novega zaposlenega.

Odpovedni rok se dogovori v pogodbi o zaposlitvi, seveda ob omejitvah določil Zakona o delovnih razmerjih in  morebitne kolektivne pogodbe.

V kolikor je med delavcem in delodajalcem soglasje, se lahko odpovedni rok skrajša. 

e-obrazec - Sporazum o skrajšanju odpovednega roka

Omeniti velja, da delodajalec ni nikakor zavezan k skrajšanju odpovednega roka, v kolikor oceni, da takšno skrajšanje ni v njegovem interesu. V kolikor soglasja ni, velja odpovedni rok dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi in s katerim se je delavec strinjal ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi.

V primeru, da do sporazumnega skrajšanja odpovednega roka ne pride, mora delavec (kot tudi delodajalec) odpovedni rok spoštovati. Ne glede, če ga denimo drugje čaka druga zaposlitev. V nasprotnem primeru odškodninsko odgovarja napram delodajalcu za morebitno škodo, ki bi jo povzročil z neupoštevanjem tega pogodbenega določila. 

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Kakšni so odpovedni roki pri prekinitvi pogodbe o zaposlitvi?

Informiran.si - Kakšne možnosti ima delavec, ki želi odpovedati pogodbo o zaposlitvi?

Informiran.si - Poskusno delo - daj se lahko sklene, kakšne so omejitve, kaj, če je neuspešno, kdaj delavcu pripade odpravnina?