Odgovor:
Dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, torej zunajzakonska zveza, ima za partnerja enake pravne posledice po tem zakonu, kot če bi sklenila zakonsko zvezo.
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih določa, da ima zakonec, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen, pravico od drugega zakonca zahtevati preživnino.
Nepreskrbljeni zakonec sme zahtevati preživnino v postopku za razvezo zakonske zveze, lahko pa tudi s posebno tožbo, ki jo mora vložiti v enem letu, odkar je bila zakonska zveza pravnomočno razvezana. S to tožbo sme zakonec po koncu postopka za razvezo zakonske zveze zahtevati preživnino le, če so pogoji za preživljanje obstajali že v času razveze in obstajajo tudi, ko zakonec zahteva preživnino.
Sodišče lahko zahtevek za preživnino zavrne, če bi bilo plačilo preživnine upravičencu glede na vzroke, ki so pripeljali do nevzdržnosti zakonske zveze, krivično do zavezanca ali če je upravičenec pred ali med postopkom za razvezo zakonske zveze oziroma po razvezi zakonske zveze storil kaznivo dejanje zoper zavezanca, otroka ali starše zavezanca.
Zakonca lahko skleneta sporazum o preživnini v primeru razveze zakonske zveze v obliki izvršljivega notarskega zapisa. Ta sporazum ne sme ogroziti koristi morebitnih otrok.
Preživnina se sme priznati tudi za določen čas, da se razvezani zakonec vživi v nov položaj in da si uredi razmere. Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca in zmožnosti zavezanca.
Preživnina se določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od trenutka, ko je bila vložena tožba za preživnino. Izjemoma se preživnina lahko določi v enkratnem znesku ali na drug način, če to opravičujejo posebni razlogi. Takšna preživnina ne sme bistveno poslabšati položaja upravičenca, ki bi ga imel, če bi prejemal preživnino vnaprej v obliki mesečnih zneskov, niti ne sme pomeniti prehudega bremena za zavezanca.
Zakonec ni dolžan preživljati drugega zakonca, če bi bilo s tem ogroženo njegovo lastno preživljanje ali preživljanje mladoletnih otrok, ki jih je po tem zakonu dolžan preživljati.
Sodišče lahko na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena ali če je upravičenec storil kaznivo dejanje zoper zavezanca, otroka ali starše zavezanca.
Pravica do preživnine preneha, če razvezani zakonec, ki jo je prejemal, pridobi premoženje ali svoje dohodke, s katerimi se lahko preživlja, če sklene novo zakonsko zvezo ali če živi v zunajzakonski skupnosti.
Glede na to, da v primeru zunajzakonske zveze ni postopka razveze, bi se preživnina lahko dogovorila v obliki notarskega zapisa, ali pa bi partnerka morala vložiti ustrezno tožbo na pristojno sodišče, v postopku pa bi bilo potrebno dokazati, da je zunajzakonska zveza med partnerjema obstajala, kdaj je razpadla in tudi upravičenost zahtevka do preživnine.
Več informacij najdete v spodnjih povezavah:
Informiran.si - Ločitev - Kakšni so načini ločitve zakoncev in kakšni so postopki?
Informiran.si - Ločitev - Odgovori na pogosta vprašanja.
Brezplačni e-Priročnik - Kako do razveze zakonske zveze
