Odgovor:

Glede na določila 102. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), je možno na dolžnikove denarne prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, ter na odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti seči do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 76 % minimalne plače (50% v primeru preživnine).

Če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa se temu znesku doda tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči.

Znesek 76 % minimalne plače trenutno znaša 611,76 EUR, znesek za preživljanje prvega otroka pa treutno znaša 222,35 EUR. Torej vam lahko na plačo sežejo do 2/3, vendar vam mora na računu ostati vsaj 834,11 EUR.

Upravičenost do višje omejitve iz naslova preživljanja družinskega člana izkažete z javno listino oz. sklepom CSD-ja, v katerem je navedeno, da ste dolžni preživljati otroka, pri izvrševalcu sklepa o izvršbi (banki ali delodajalcu).

Če izvrševalec sklepa o izvršbi (banka oz. delodajalec) tega ne upoštevata, pa morate na sodišče vložiti zahtevo za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe.

e-obrazec - Zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe zaradi preživljanja družinskih članov ali oseb, ki jih je dolžnik dolžan preživljati

Več o tem lahko preberete spodaj:

Informiran.si - Nekaj koristnih nasvetov, kaj storiti, ko smo prezadolženi

Informiran.si - Kako se izogniti hudim posledicam, ki jih lahko prinese izvršba?

Informiran.si - Katere so glavne spremembe, ki jih prinaša novela Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-J)?