Odgovor:

Omejitve glede rubeža prihodkov v izvršbi določa 102. člen ZIZ. Te omejitve niso omejene glede na višine dolga in veljajo ne glede na višino dolga. Te omejitve tako veljajo tudi v kolikor gre za dolg, kjer je znesek višji.

Na dolžnikove denarne prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, ter na odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti je tako mogoče seči do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 76 % minimalne plače (50% v primeru preživnine).

Če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa se temu znesku doda tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči.

Upravičenost do višje omejitve iz naslova preživljanja družinskega člana izkažete z javno listino oz. sklepom CSD-ja, v katerem je navedeno, da ste dolžni preživljati otroka, pri izvrševalcu sklepa o izvršbi (banki ali delodajalcu).

Če banka oz. delodajalec tega ne upoštevata, pa morate na sodišče vložiti zahtevo za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe.

e-obrazec - Zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe zaradi preživljanja družinskih članov ali oseb, ki jih je dolžnik dolžan preživljati

Več o tem lahko preberete spodaj:

Informiran.si - Nekaj koristnih nasvetov, kaj storiti, ko smo prezadolženi

Informiran.si - Kako se izogniti hudim posledicam, ki jih lahko prinese izvršba?

Informiran.si - Katere so glavne spremembe, ki jih prinaša novela Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-J)?