Odgovor:

Zastaranje davčnega dolga določata člena 125. in 126. Zakona o davčnem postopku. 

Pravica do izterjave davka zastara v petih letih od dneva, ko bi ga bilo treba plačati. V primeru naknadno ugotovljene obveznosti v davčnem nadzoru, teče relativni rok zastaranja pravice do izterjave davka od dneva izvršljivosti odmerne odločbe.

Pri tem tek zastaranja pravice do izterjave davka pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa z namenom davčne izvršbe in o katerem je bil dolžnik obveščen.

Po pretrganju začne zastaranje znova teči in se čas, ki je pretekel pred pretrganjem, ne šteje v zastaralni rok, ki ga določa ta zakon.

Zastaranje pravice do izterjave se zadrži za čas, ko davčni organ zaradi zakonskih razlogov ali teka sodnih postopkov ne more opraviti davčne izvršbe. Čas, ki je pretekel pred zadržanjem, se všteje v zastaralni rok, ki ga določa ta zakon.

Ne glede na določbe o zastaranju pravice do odmere in izterjave, davčna obveznost preneha, ko poteče deset let od dneva, ko je prvič začelo teči, razen če je bilo zastaranje pravice do izterjave zadržano. V tem primeru se čas zadržanja ne šteje v čas zastaralnega roka.

Davčni dolg tako zastara v 5. letih. Glede na to, predvidevamo, da davčni organ za izterjavo dolga že vodi davčno izvršbo. Pri tem je potrebno omeniti, da davčni dolg preneha v 10. letih, če ga davčni organ v tem času ne uspe izterjati.

Pri davčnem organu lahko zaprosite za odpis, odlog ali obročno plačilo. Več informacij o tem najdete na spletni strani Finančne uprave RS.