Odgovor:

V kolikor je govora o zemlji, ki ima določeno vrednost, se vsekakor lahko sklicujete na določila Obligacijskega zakonika o neupravičeni obogatitvi.

Kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, je prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi.

Dodatno, kar se tiče sosedskega prava, Stvarnopravni zakonik določa, da morajo, zaradi sosedstva ali prostorske povezanosti nepremičnin, lastniki sosednjih nepremičnin svojo lastninsko pravico izvrševati tako, da se medsebojno ne vznemirjajo in da si ne povzročajo škode.

Pravice, ki omejujejo lastninsko pravico lastnika sosednje ali prostorsko povezane nepremičnine (sosednje nepremičnine), se morajo izvrševati pošteno v skladu s krajevnimi običaji in na način, ki najmanj obremenjuje lastnika nepremičnine.

Lastnik nepremičnine mora pri uporabi nepremičnine opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna ali povzročajo znatnejšo škodo (prepovedana imisija).

Brez posebnega pravnega naslova je prepovedano kakršnokoli motenje s posebnimi napravami.

Vsekakor predlagamo, da se sklicujete na 76. člen Stvarnopravnega zakonika.

Ta določa, da lastnik nepremičnine, na kateri je nujno treba izvesti dela, ki so potrebna za uporabo in izkoriščanje nepremičnine, lahko začasno uporabi sosednjo nepremičnino zaradi izvedbe del, če teh del ni mogoče izvesti drugače ali jih je mogoče izvesti samo z nesorazmernimi stroški.

Po uporabi morate na sosednji nepremičnini vzpostaviti prejšnje stanje.

V kolikor bi sosed zahteval, mu morate plačati primerno nadomestilo. V vsakem primeru pa ga morate pred začetkom del ob primernem času in na primeren način obvestiti.