Odgovor:

Stvarnopravni zakonik določa, da morajo, zaradi sosedstva ali prostorske povezanosti nepremičnin, lastniki sosednjih nepremičnin svojo lastninsko pravico izvrševati tako, da se medsebojno ne vznemirjajo in da si ne povzročajo škode.

Pravice, ki omejujejo lastninsko pravico lastnika sosednje ali prostorsko povezane nepremičnine (sosednje nepremičnine), se morajo izvrševati pošteno v skladu s krajevnimi običaji in na način, ki najmanj obremenjuje lastnika nepremičnine.

Lastnik nepremičnine mora pri uporabi nepremičnine opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna ali povzročajo znatnejšo škodo (prepovedana imisija).

Brez posebnega pravnega naslova je prepovedano kakršnokoli motenje s posebnimi napravami.

V kolikor vas sosedova klima moti, lahko v 30 dneh od dneva, ko ste izvedeli za nastalo motenje in storilca, najpozneje pa v 1 letu, ko je motenje nastalo, vložite tožbo zaradi motenja posesti.

e-obrazec - Opozorilo pred tožbo v primeru motenja oziroma odvzema posesti

e-obrazec - Tožba zaradi motenja posesti

V kolikor gre za večstanovanjsko stavbo, Stanovanjski zakon določa, da morajo vsi etažni lastniki svojo lastninsko pravico na posameznem delu stavbe izvrševati na način, ki najmanj moti etažne lastnike drugih posameznih delov in skupno rabo skupnih delov stavbe v etažni lastnini. Etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev, sprejmejo hišni red, s katerim določijo temeljna pravila sosedskega sožitja v večstanovanjski stavbi. 

V večstanovanjski stavbi, kjer je sprejet hišni red, se groba kršitev hišnega reda šteje za razlog, zaradi katerega je mogoče vložiti izključitveno tožbo pod pogoji in po postopku, določenim s stvarnopravnim zakonikom.

e-obrazec - Sklep etažnih lastnikov o opominu ali o vložitvi izključitvene tožbe

e-obrazec - Izključitvena tožba v etažni lastnini

Grobo kršitev se določi v hišnem redu.