Odgovor:

Splošna pravila sosedskega prava določa Stvarnopravni zakonik, ki določa, da morajo lastniki nepremičnin zaradi sosedstva ali prostorske povezanosti nepremičnin, svojo lastninsko pravico izvrševati tako, da se medsebojno ne vznemirjajo in da si ne povzročajo škode.

Pravice, ki omejujejo lastninsko pravico lastnika sosednje ali prostorsko povezane nepremičnine (sosednje nepremičnine), se morajo izvrševati pošteno v skladu s krajevnimi običaji in na način, ki najmanj obremenjuje lastnika nepremičnine.

Lastnik nepremičnine mora pri uporabi nepremičnine opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna ali povzročajo znatnejšo škodo (prepovedana imisija).

Kar se tiče povzročanja hrupa in kršitev v povezavi s hrupom, to podrobneje določa Zakon o varstvu javnega reda in miru v 8. členu.

Kot kršitev po tem členu se šteje če:

• med 22.00 in 6.00 uro motite mir ali počitek ljudi s hrupom in ne gre za nujne interventne-vzdrževalne posege;
• če z uporabo televizijskega ali radijskega sprejemnika, drugega akustičnega aparata ali akustične naprave ali glasbila moti mir ali počitek ljudi in to ni posledica dovoljene dejavnosti.

Motenje in povzročanje hrupa z glasbilom tako ni omejeno le na interval med 22.00 in 6.00 uro. 

Vrednosti glede hrupa določa Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, vendar pa se določbe te uredbe ne uporabljajo za hrup, ki ga povzročajo prebivalci v sosednjih stanovanjih oziroma stanovanjskih stavbah.

Pri tem lahko kršitve v povezavi z hrupom podrobneje opredeljuje tudi vaš hišni red, ter pa tudi posamezni občinski odloki. Tako bi bilo potrebno konkretneje preveriti, kako je opredeljeno motenje s hrupom v vašem hišnem redu in v morebitnem občinskem odlogu.