Brezplačni pravni nasveti objavljeni na MojMaliPravnik.net.

Odgovor:

Predlagamo, da se s konkretnim primerom obrnete na svoj pristojni CSD oz. ZPIZ.

Otrok ima pravico do družinske pokojnine do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti. Otrok, ki v letu izgube starša ne izpolnjuje pogojev za vpis v višji letnik šolanja, je upravičen do družinske pokojnine do konca naslednjega šolskega leta.

Če je otrok po dopolnitvi 15. leta starosti prijavljen pri zavodu za zaposlovanje, ima pravico do družinske pokojnine najdlje do dopolnjenega 18. leta starosti, če izpolnjuje vse obveznosti po predpisih, ki urejajo trg dela.

Otrok, ki postane popolnoma nezmožen za delo do 15. leta starosti ali do konca šolanja oziroma do dopolnjenega 26. leta, je upravičen do družinske pokojnine, dokler traja takšna nezmožnost.

Otrok, ki postane popolnoma nezmožen za delo po 15. letu starosti oziroma po končanem šolanju oziroma po dopolnitvi 26 let starosti, pridobi pravico do družinske pokojnine, če ga je zavarovanec oziroma uživalec pravic preživljal do svoje smrti.

Odgovor:

Polnoletnega sina, ki se ne šola več, niste dolžni več preživljati. Ker nima zakonske podlage za bivanje v vašem stanovanju. Po potrebi lahko tudi zamenjate ključavnice.

Če sporazumna izselitev ni možna, lahko na podlagi 111. člena SZ-1, vložite tožbo za izpraznitev stanovanja pri sodišču splošne pristojnosti, na podlagi katere se lahko opravi tudi fizična sodna izselitev (izvršba).

e-obrazec - Predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova- izpraznitev in izročitev nepremičnine (stanovanja, hiše...)

Če se sin še šola, pa je zadeva bolj kompleksna. Starši (vaša partnerka, kot mati) mora preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi zmožnostmi zagotovi življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj.

Otroka, ki je vpisan v srednješolsko izobraževanje, morajo starši preživljati tudi po polnoletnosti, če se redno šola in ni zaposlen ter ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb, in sicer le do prvega zaključka srednješolskega izobraževanja oziroma do pridobitve najvišje ravni splošne oziroma strokovne izobrazbe, ki jo je po predpisih s področja srednjega šolstva možno pridobiti. Obveznost preživljanja traja najdlje do otrokovega dopolnjenega 26. leta starosti.

Otroka, ki je vpisan v višješolski strokovni študij, morajo starši preživljati, če se redno šola in ni zaposlen ter ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb, in sicer le do prvega zaključka višješolskega strokovnega študija v skladu z določbami zakona, ki ureja višješolsko strokovno izobraževanje. Otroka, ki je vpisan v visokošolski študij, morajo starši preživljati, če se redno šola in ni zaposlen ter ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb, in sicer le do prvega zaključka dodiplomskega študija ali do prvega zaključka magistrskega študijskega programa ali enovitega magistrskega študijskega programa v skladu z določbami zakona, ki ureja visoko šolstvo. Če študijski program, v katerem se otrok šola, traja več kakor štiri leta, se obveznost preživljanja podaljša za toliko, kolikor je daljši študijski program. Obveznost preživljanja traja najdlje do otrokovega dopolnjenega 26. leta starosti.

Ne glede na navedeno morajo otroka, ki je sklenil zakonsko zvezo ali živi v zunajzakonski skupnosti, starši preživljati le, če ga ne more preživljati zakonec ali zunajzakonski partner.

Kadar starši ne preživljajo otroka v svojem gospodinjstvu, morajo k njegovemu preživljanju prispevati preživnino v mesečnem znesku.

Kar se tiče vaših obveznosti, zakonec ali zunajzakonski partner mora preživljati otroka svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerja, ki živi z njima, razen če je otroka sposoben preživljati ta ali drugi od staršev.

Obveznost zakonca ali zunajzakonskega partnerja iz prejšnjega odstavka preneha s prenehanjem njegove zakonske zveze ali zunajzakonske skupnosti z otrokovo materjo ali očetom, razen če je zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost prenehala zaradi smrti otrokove matere ali očeta. V tem primeru mora preživeli zakonec ali zunajzakonski partner preživljati otroka svojega umrlega zakonca ali zunajzakonskega partnerja samo, če sta živela z otrokom ob prenehanju zakonske zveze ali zunajzakonske skupnosti.

Odgovor:

Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca in zmožnosti zavezanca. Konkreten znesek preživnine pa se določi ločeno v vsakem primeru posebej.

Odgovor:

Načeloma ne oz. v izjemno redkih primerih. Družinski zakonik določa, da starševska skrb preneha s polnoletnostjo otroka, to je, ko dopolni 18 let, ali če otrok pridobi popolno poslovno sposobnost pred polnoletnostjo.

Otrok pridobi popolno poslovno sposobnost s sklenitvijo zakonske zveze. Sodišče lahko prizna popolno poslovno sposobnost otroku, ki je postal roditelj in je dosegel tako telesno in duševno zrelost, da je sposoben za samostojno življenje, za kar je potreben poseben postopek vn nepravdnem postopku pred sodiščem.

Prav tako zakon določa, da morajo starši preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj. 

Obveznost preživljanja ne bi veljala, če bi sklenili zakonsko zvezo ali živeli v zunajzakonski skupnosti. V tem primeru vas morajo starši preživljati le, če vas ne more preživljati zakonec ali zunajzakonski partner. Pri tem zakonske zveze otrok ne more skleniti, razen če bi sodišče zaradi utemeljenih razlogov dovolilo sklenitev zakonske zveze otroku, ki je že dopolnil 15 let, če je dosegel tako telesno in duševno zrelost, da lahko razume pomen in posledice pravic in obveznosti, ki nastanejo s sklenitvijo zakonske zveze.