Brezplačni pravni nasveti objavljeni na MojMaliPravnik.net.

Odgovor:

Pri delitvi skupnega premoženja se šteje, da sta deleža na njem enaka, zakonca pa lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju. Neznatna razlika v prispevkih posameznega zakonca k skupnemu premoženju se ne upošteva.

Pred ugotavljanjem deleža vsakega od zakoncev na skupnem premoženju se ugotovijo njuni dolgovi in terjatve glede tega premoženja.

Skupne obveznosti zakoncev so tiste, ki po splošnih predpisih obremenjujejo oba zakonca, obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, in obveznosti, ki jih prevzame zakonec za tekoče potrebe življenjske skupnosti z drugim zakoncem ali družine. Za te obveznosti odgovarjata zakonca nerazdelno s skupnim in tudi s posebnim premoženjem vsakega od njiju.

Zakonec lahko od drugega zakonca terja povračilo za to, kar je ob poravnavi obveznosti, ki bremeni oba, plačal več, kakor znaša njegov del obveznosti.

Za konkretnejši odgovor glede delitve, bi morali vedeti več o konkretni zadevi. Predvidevamo, da se je o delitvi skupnega premoženja, torej tako kredita, kot tudi stanovanja, odločilo v postopku razveze. 

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Kaj sodi v skupno premoženje zakoncev?

Informiran.si - Ločitev - Kakšni so načini ločitve zakoncev in kakšni so postopki?

Informiran.si - Ločitev - Odgovori na pogosta vprašanja.

Odgovor:

Za konkretnejši odgovor je potrebno pregledati vašo zadevo oz. bi morali vedeti o kakšnih pravicah otroka se glasi vprašanje.

Vsekakor pa je potrebno najprej urediti vprašanje očetovstva.

Mati lahko tožbo za ugotovitev očetovstva vloži v enem letu po rojstvu otroka ali v enem letu od dneva, ko je izvedela za okoliščine, ki so odločilne za vložitev tožbe. Če v primeru očetovstva otroka, ki ni rojen v zakonski zvezi oseba, ki jo je mati navedla kot otrokovega očeta, ne prizna očetovstva, lahko mati vloži tožbo za ugotovitev očetovstva v enem letu od podane izjave, koga šteje za otrokovega očeta.

Otrok, ki ni rojen v zakonski zvezi ali v 300 dneh po prenehanju zakonske zveze, če je ta prenehala s smrtjo moža otrokove matere, ali otrok, za katerega je bilo očetovstvo izpodbito, lahko vloži tožbo za ugotovitev očetovstva najpozneje v petih letih od dneva, ko je izvedel za okoliščine, ki so odločilne za vložitev tožbe. Petletni rok za tožbo, ki jo vloži otrok, ne sme začeti teči preden otrok po zakonu, ki ureja pravdni postopek, ne more samostojno opravljati procesnih dejanj.

Po smrti moškega, katerega očetovstvo naj bi se ugotovilo, lahko otrok ali mati vložita tožbo proti njegovim pravnim naslednikom.

Odgovor:

Namestnik prevzame pravice in obveznosti nosilca kmetijskega gospodarstva, ko nosilca ni več ali ko nosilec postane začasno ali trajno opravilno nesposoben.

Kmetija je oblika kmetijskega gospodarstva, kjer se nosilec in člani kmetije ter zaposleni ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Če pride do sprememb podatkov o nosilcu kmetijskega gospodarstva, članih kmetije, namestniku nosilca ali zaposlenih na kmetiji, morate spremembe sporočiti v register kmetijskih gospodarstev.

V primeru ločitve podedovano premoženje ni predmet delitve skupnega premoženja.

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Kakšen je postopek ločitve?

Informiran.si - Ločitev - Odgovori na pogosta vprašanja

Informiran.si - Kaj sodi v skupno premoženje zakoncev?

Odgovor:

Starši morajo preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj.

Otroka, ki je vpisan v srednješolsko izobraževanje, morajo starši preživljati tudi po polnoletnosti, če se redno šola in ni zaposlen ter ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb, in sicer le do prvega zaključka srednješolskega izobraževanja oziroma do pridobitve najvišje ravni splošne oziroma strokovne izobrazbe, ki jo je po predpisih s področja srednjega šolstva možno pridobiti. Obveznost preživljanja traja najdlje do otrokovega dopolnjenega 26. leta starosti.

Otroka, ki je vpisan v višješolski strokovni študij, morajo starši preživljati, če se redno šola in ni zaposlen ter ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb, in sicer le do prvega zaključka višješolskega strokovnega študija v skladu z določbami zakona, ki ureja višješolsko strokovno izobraževanje. Otroka, ki je vpisan v visokošolski študij, morajo starši preživljati, če se redno šola in ni zaposlen ter ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb, in sicer le do prvega zaključka dodiplomskega študija ali do prvega zaključka magistrskega študijskega programa ali enovitega magistrskega študijskega programa v skladu z določbami zakona, ki ureja visoko šolstvo. Če študijski program, v katerem se otrok šola, traja več kakor štiri leta, se obveznost preživljanja podaljša za toliko, kolikor je daljši študijski program. Obveznost preživljanja traja najdlje do otrokovega dopolnjenega 26. leta starosti.

Polnoletnega otroka, ki je sklenil zakonsko zvezo ali živi v zunajzakonski skupnosti, starši preživljati le, če ga ne more preživljati zakonec ali zunajzakonski partner. Kadar starši ne preživljajo otroka v svojem gospodinjstvu, morajo k njegovemu preživljanju prispevati preživnino v mesečnem znesku.