Brezplačni pravni nasveti objavljeni na MojMaliPravnik.net.

Odgovor:

Starši morajo svojim otrokom omogočiti pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo. Pri tem so dolžni svoje otroke preživljati, skrbeti za njihovo življenje in zdravje in jih vzgajati, ter po svojih močeh skrbeti za šolanje in strokovno izobrazbo svojih otrok glede na njihove sposobnosti, nagnjenja in želje.

Starši so dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti. Če se otrok redno šola, pa tudi če se redno šola vpisan na izredni študij, so ga starši dolžni preživljati tudi po polnoletnosti, vendar največ do dopolnjenega šestindvajsetega leta starosti.

Kar se tiče preživljanja oz. obveznosti do vas, bi te določbe veljale, v kolikor ste urodno posvojeni.

V nasprotnem primeru velja, da je zakonec ali zunajzakonski partner dolžan preživljati otroka svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerja, ki živi z njima, razen če je otroka sposoben preživljati ta ali drugi od staršev. Obveznost zakonca ali zunajzakonskega partnerja iz prejšnjega stavka preneha s prenehanjem njegove zakonske zveze ali zunajzakonske skupnosti z otrokovo materjo ali očetom, razen če je zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost prenehala zaradi smrti otrokove matere ali očeta. V tem primeru mora preživeli zakonec ali zunajzakonski partner preživljati otroka svojega umrlega zakonca ali zunajzakonskega partnerja samo, če sta živela z otrokom ob prenehanju zakonske zveze ali zunajzakonske skupnosti.

Kar se tiče vaše matere.

Zakonca oz. zunajzakonska partnerja sporazumno določita stanovanje, v katerem bosta skupaj živela in ki bo njun dom in dom otrok, ki bodo živeli z njima.

Zakonca smeta le skupno in sporazumno odtujiti, obremeniti ali oddati v najem, ustanoviti pravico služnosti ali kakšno drugo pravico na stanovanju v skupnem premoženju iz prejšnjega odstavka, ki bi ovirala njegovo uporabo.

Če je najemnik stanovanja le eden od zakoncev, ta ne sme odpovedati najemnega razmerja brez pisnega soglasja drugega zakonca. V nasprotnem primeru odpoved najemnega razmerja nima pravnega učinka.

Ob razvezi zakonske zveze lahko vsak od zakoncev zahteva, da mu drugi zakonec prepusti v uporabo stanovanje, v katerem skupaj živita ali sta živela, ali del tega stanovanja.

Sodišče odloči o prepustitvi stanovanja v uporabo zakoncu, če tako zahtevajo koristi otrok, upoštevajo pa se tudi stanovanjske potrebe zakoncev in njuni upravičeni interesi.

Če je ob razvezi le eden od zakoncev lastnik ali imetnik stavbne pravice ali pravice do užitka ali rabe na zemljišču, na katerem je stanovanje, ali je le eden od zakoncev etažni lastnik stanovanja ali upravičenec služnosti stanovanja ali navedene pravice pripadajo enemu izmed zakoncev skupaj s tretjo osebo, sodišče stanovanje v celoti ali delno dodeli v uporabo drugemu zakoncu samo, če ta nima drugega primernega stanovanja in bi zaradi zavrnitve njegovega zahtevka nastal izjemno težak življenjski položaj zanj in za otroke.

Sodišče dodeli stanovanje v uporabo le za določen čas, ki je potreben, da se zakonec in otroci vživijo v nov položaj in si uredijo življenjske razmere.

Sodišče dodeli stanovanje zakoncu v uporabo za največ šest mesecev. Na predlog zakonca, ki zahteva prepustitev stanovanja v uporabo, sodišče dodelitev stanovanja podaljša še za največ šest mesecev.

Če sodišče dodeli zakoncu v uporabo stanovanje, na zahtevo drugega zakonca določi tudi znesek uporabnine, ki ga mora ta zakonec plačati kot nadomestilo za uporabo stanovanja, razen če zakonec nima dovolj sredstev za življenje.

Zakonec, ki je drugemu zakoncu zavezan prepustiti stanovanje v uporabo, mora opustiti vse, kar bi temu zakoncu oteževalo ali preprečilo uporabo stanovanja ali njegovega dela.

Če ob razvezi zakonske zveze zakonec, nad katerim drugi zakonec izvaja nasilje, ali če izvaja nasilje nad njegovimi otroki, zahteva, da mu drugi zakonec prepusti v izključno uporabo stanovanje, v katerem skupaj živita ali sta živela, se uporabi zakon, ki ureja preprečevanje nasilja v družini.

Za konkretnejši odgovor bi bilo potrebno vedeti več o zadevi.

V kolikor z matero nimata zakonske podlage za bivanje v stanovanju, partner  lahko na podlagi 111. člena SZ-1, vloži tožbo za izpraznitev stanovanja pri sodišču splošne pristojnosti, na podlagi katere se lahko opravi tudi fizična sodna izselitev (izvršba).

Odgovor:

Kolikor razumemo, gre v vašem primeru za delitev premoženja v postopku razveze zakonske zveze.

V tem primeru je zahtevan sporazum sestavljen v obliki izvršljivega notarskega zapisa, ki ga je potrebno tudi predložiti predlogu za sporazumno razvezo.

e-obrazec - Predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze (ločitev)

Sporazum mora biti v obliki notarskega zapisa tudi, v kolikor gre za skupno premoženje ustvarjeno v zunajzakonski zvezi.

V kolikor delitev skupnega premoženja ni sporazumna, je potrebno vložiti bodisi tožbo, bodisi predlog za delitev skupnega premoženja na pristojno sodišče, za kar pa notarski sporazum ni potreben.

e-obrazec - Tožba za razvezo zakonske zveze (ločitev)

Več informacij najdete v spodnjih povezavah:

Informiran.si - Ločitev - Kakšni so načini ločitve zakoncev in kakšni so postopki?

Informiran.si - Ločitev - Odgovori na pogosta vprašanja.

Brezplačni e-Priročnik - Kako do razveze zakonske zveze

Odgovor:

Mati lahko izpodbija očetovstvo tistega, ki velja za očeta njenega otroka po tem zakoniku. Tožbo mora vložiti v enem letu od dneva, ko je izvedela za okoliščine, ki vzbujajo dvom v očetovstvo. Seveda, v kolikor meni, da ne gre za dejanskega očeta otroka.

Za odgovor o drugih možnostih, bi morali vedeti več o zadevi. 

Sodišče lahko enemu ali obema od staršev prepove izvajanje posameznih upravičenj iz starševske skrbi, če je otrok ogrožen in bo korist otroka ob upoštevanju okoliščin primera dovolj zavarovana s tem ukrepom.

Prav tako lahko sodišče enemu ali obema od staršev, pa tudi osebi, ki je s sodno odločbo ali sodno poravnavo pridobila pravico do stikov z otrokom, omeji ali odvzame pravico do stikov, če je otrok zaradi teh stikov ogrožen in je mogoče le z omejitvijo ali z odvzemom pravice do stikov v zadostni meri zavarovati njegove koristi. Sodišče lahko tudi odloči, da se stiki ne izvajajo z osebnim srečanjem in druženjem, ampak drugače, če je le tako mogoče varovati korist otroka.

Prav tako lahko sodišče staršem odvzame otroka ali pa jima odvzame starševsko skrb.

Odgovor:

Za konkreten odgovor bi morali vedeti več o vaši zadevi, načeloma pa partner nima več pravice bivati v naši nepremičnini, v kolikor za to nima pravne podlage. Torej, v kolikor je vajina (predvidevamo za zunajzakonska) zveza razpadla.

V tem primeru lahko podate tožbo na izpraznitev stanovanja pri sodišču splošne pristojnost, na podlagi 111. člena Stanovanjskega zakonika.

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Razpad zunajzakonske zveze. Kako se deli premoženje, uredi preživljanje otrok,...