Odgovor:

Načeloma dejavnost samostojnega podjetnika (s.p.-ja) z uvedbo osebnega stečaja preneha.

Stečajni dolžnik lahko tako po začetku postopka osebnega stečaja začne poslovati kot podjetnik ali zasebnik, če na njegov predlog sodišče dovoli poslovanje. To stori, je hkrati ali prej izdalo sklep o začetku postopka odpusta obveznosti in če je s stopnjo verjetnosti, ki presega 50 %, mogoče oceniti:

• da stečajni dolžnik ni namerno povzročil svoje insolventnosti, in
• da ne bo posloval z izgubo.

e-obrazec - Predlog stečajnega dolžnika v osebnem stečaju za registracijo s.p.

Pogoji, ki jih za poslovanje podjetnika v osebnem stečaju določa ZFPPIPP:

387. člen

(posebno pravilo o pravnih posledicah začetka osebnega stečaja nad podjetnikom ali zasebnikom)

(1) Z začetkom osebnega stečaja nad podjetnikom ali zasebnikom stečajnemu dolžniku preneha status podjetnika ali zasebnika in s tem dnem ne glede na datum izbrisa iz registra prenehajo tudi vsa obvezna socialna zavarovanja, v katera je bil stečajni dolžnik vključen na podlagi statusa podjetnika ali zasebnika.

(2) Sodišče mora agencijo obvestiti o pravnomočnosti sklepa o začetku postopka osebnega stečaja nad podjetnikom ali zasebnik v treh delovnih dneh po dnevu, ko sklep o začetku postopka osebnega stečaja postane pravnomočen.

(3) Agencija na podlagi obvestila iz drugega odstavka tega člena podjetnika ali zasebnik po uradni dolžnosti izbriše iz registra.

(4) Izbris iz tretjega odstavka tega člena učinkuje od trenutka, od katerega učinkujejo pravne posledice začetka stečajnega postopka po 244. členu tega zakona.

389.a člen

(pogoji za poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika)

(1) Stečajni dolžnik lahko po začetku postopka osebnega stečaja začne poslovati kot podjetnik ali zasebnik, če sodišče dovoli poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika.

(2) Predlog iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati:

1.     opis poslov, ki jih bo opravljal stečajni dolžnik kot podjetnik ali zasebnik,

2.     načrtovani poslovni izid in opis okoliščin, na podlagi katerih je mogoče preveriti, ali obstaja zadostna verjetnost, da stečajni dolžnik ne bo posloval z izgubo,

3.     opis razlogov, zaradi katerih je dolžnik postal insolventen, in okoliščin v zvezi z njegovim prejšnjim poslovanjem, pomembnih za presojo ovire iz 2. točke šestega odstavka tega člena.

(3) Stečajni dolžnik lahko s predlogom iz prvega odstavka tega člena zahteva tudi, da se iz stečajne mase izvzamejo stroji, oprema, zaloge materiala ali drugo premoženje stečajnega dolžnika, razen nepremičnin, ki je potrebno pri poslovanju. V takem primeru mora predlog vsebovati tudi:

1.     določen opis tega premoženja,

2.     mesečni znesek nadomestila za izvzem premoženja, ki se ga dolžnik zaveže plačevati v stečajno maso.

(4) Sodišče o dovoljenju za poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika in o izvzemu premoženja odloči na podlagi mnenja upravitelja in upniškega odbora.

(5) Sodišče dovoli poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika:

1.     če je hkrati ali prej izdalo sklep o začetku postopka odpusta obveznosti in

2.     če je s stopnjo verjetnosti, ki presega 50 odstotkov, mogoče oceniti:

-  da stečajni dolžnik ni namerno povzročil svoje insolventnosti, in

-  da ne bo posloval z izgubo.

(6) Sodišče dovoli izvzem premoženja, če je s stopnjo verjetnosti, ki presega 50 odstotkov, mogoče oceniti:

1.     da bo stečajni dolžnik sposoben plačevati mesečni znesek nadomestila za izvzem premoženja in

2.     da se ob upoštevanju mesečnega zneska nadomestila za izvzemom premoženja pogoji poplačila upnikov ne poslabšajo.

(7) Če sodišče dovoli izvzem premoženja, s sklepom, s katerim dovoli poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika, tudi:

1.     odloči, katero premoženje se izvzame iz stečajne mase, in

2.     naloži stečajnemu dolžniku obveznost plačevati mesečni znesek nadomestila za izvzem tega premoženja.

(8) Če sodišče dovoli poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika, se za vpis podjetnika v poslovni register ne uporablja zadnja alineja drugega odstavka 74. člena ZGD-1.

389.b člen

(posebna pravila pri poslovanju stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika)

(1) Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo, če stečajni dolžnik v skladu s 389.a členom tega zakona posluje kot podjetnik ali zasebnik.

(2) Iz stečajne mase je poleg premoženja iz drugega odstavka 389. člena tega zakona izvzeto tudi:

1.     premoženje, za katero sodišče odloči, da se izvzame iz stečajne mase po šestem odstavku 389.a člena tega zakona,

2.     premoženje, ustvarjeno pri poslovanju stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika.

(3) Če stečajni dolžnik kot podjetnik ali zasebnik v izkazu poslovnega izida, ki je sestavni del letnega poročila za posamezno poslovno leto, izkazuje čisti dobiček po obdavčenju, mora do konca aprila naslednjega leta v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja nakazati denarno dobroimetje v višini, ki je enaka znesku čistega dobička po obdavčenju, zmanjšanem za znesek iz tretjega odstavka 389. člena tega zakona, pomnožen s številom mesecev, za obdobje, na katero se nanaša letno poročilo.

(4) Terjatev za plačilo zneska iz tretjega odstavka tega člena spada v stečajno maso in velja, da nastane ob koncu poslovnega leta, za katero je izkazan čisti dobiček po obdavčenju.

(5) Dolžnik v breme premoženja iz drugega odstavka tega člena ne sme poravnavati svojih obveznosti, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja.

(6) Stečajni dolžnik mora pridobiti soglasje upravitelja za vsak:

1.     najem posojila ali kredita,

2.     poroštvo ali aval, ki ga da,

3.     dovolitev ustanovitve ločitvene pravice na premoženju stečajnega dolžnika,

4.     drug posel v zvezi s poslovanjem stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika, če sodišče tako določi s sklepom, s katerim dovoli tako poslovanje, ali kasnejšim sklepom.

(7) Upravitelj mora nadzorovati poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika in izpolnjevanje njegovih obveznosti, določenih v 384., 386., 389.a, tem in 401. členu tega zakona.

(8) Stečajni dolžnik mora upravitelju dati vse informacije, potrebne za nadzor po sedmem odstavku tega člena, in mu omogočiti pregled njegovih poslovnih knjig in dokumentacije.

(9) Če upravitelj pri nadzoru po sedmem odstavku tega člena ugotovi, da obstaja razlog iz prvega odstavka 389.c člena tega zakona, mora vložiti predlog, da se ustavi poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika.

389.c člen

(ustavitev poslovanja stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika)

(1) Sodišče na predlog upravitelja, upnika ali upniškega odbora odloči, da se ustavi poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika:

1.     če stečajni dolžnik kot podjetnik ali zasebnik v izkazu poslovnega izida, ki je sestavni del letnega poročila, izkazuje izgubo, razen če obstajajo okoliščine, na podlagi katerih je s stopnjo verjetnosti, ki presega 50 odstotkov, mogoče oceniti, da bo stečajni dolžnik v naslednjem obdobju posloval pozitivno,

2.     če stečajni dolžnik krši svoje obveznosti iz 384. člena, 386. člena, petega odstavka 389.b člena ali 401. člena tega zakona,

3.     če stečajni dolžnik za več kot en mesece zamuja s plačilom teh obveznosti, nastalih v zvezi z njegovim poslovanjem kot podjetnika ali zasebnika v postopku osebnega stečaja:

-  plač delavcem ali davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati hkrati z izplačili plač,

-  prispevkov za obvezna socialna zavarovanja, v katera je vključen dolžnik na podlagi statusa podjetnika ali zasebnika,

-  davkov na podlagi obračunov davka in odločb davčnega organa za obdobja po začetku stečajnega postopka ali

-  obveznosti do drugih upnikov, s katerimi je vstopil v poslovno razmerje v zvezi s svojim poslovanjem kot podjetnika ali zasebnika v postopku osebnega stečaja,

4.     če stečajni dolžnik za več kot en mesec zamuja s plačilom mesečnega zneska nadomestila za izvzem premoženja iz 2. točke sedmega odstavka 389.a člena ali zneska iz tretjega odstavka 389.b člena tega zakona,

5.     če je stečajni dolžnik namerno povzročil svojo insolventnost.

(2) Za postopek s predlogom iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo drugi do šesti odstavek 405. člena tega zakona.

(3) Če sodišče odloči, da se poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika ustavi:

1.     se v stečajno maso vključi premoženje stečajnega dolžnika, ki je bilo izvzeto iz stečajne mase po drugem odstavku 389.b člena tega zakona, in

2.     se morebitne neplačane obveznosti iz tega poslovanja plačajo kot strošek stečajnega postopka.

(4) Sodišče mora agencijo obvestiti o pravnomočnosti sklepa o ustavitvi poslovanja stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika v treh delovnih dneh po dnevu, ko ta sklep postane pravnomočen.

(5) Agencija na podlagi obvestila iz četrtega odstavka tega člena podjetnika ali zasebnika po uradni dolžnosti izbriše iz registra.

Za več priporočamo branje spodnjih člankov:

Informiran.si - Odgovori na najbolj pogosto zastavljena vprašanja o osebnem stečaju.

Informiran.si - Kaj spada in kaj ne spada v stečajno maso v osebnem stečaju?

Informiran.si - Osebni stečaj - Kako ga pričeti z minimalnimi stroški?