Odgovor:

V kolikor gre za pravno nasledstvo, kar po našem mnenju je, bi morali za odmero višine odpravnine upoštevati celotna leta dala, torej 24 let.

3. odst. 108. člena ZDR-1, namreč določa:

108. člen
(odpravnina)

(1) Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, je dolžan izplačati delavcu odpravnino. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. 

(2) Delavcu pripada odpravnina v višini:

• 1/5 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do deset let,
• 1/4 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset let do 20 let,
• 1/3 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let. 

(3) Za delo pri delodajalcu se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih. 

(4) Višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove iz prvega odstavka tega člena, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače. 

(5) V postopku prisilne poravnave se delavec in delodajalec lahko pisno sporazumeta o načinu, obliki ali zmanjšanju višine odpravnine po prvem odstavku tega člena, če bi bil zaradi izplačila odpravnine ogrožen obstoj večjega števila delovnih mest pri delodajalcu. 

(6) Če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače, mora delodajalec izplačati delavcu odpravnino ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi.

V kolikor odpravnina ne bo pravilno odmerjena, lahko vložite tožbo na pristojno delovno sodišče.

e-obrazec - Tožba delavca zoper delodajalca za plačilo odpravnine

Več si lahko preberete v spodnjih člankih:

Informiran.si - Kdaj in v kolikšnem znesku je delavec upravičen do odpravnine?

Informiran.si - Podrobnosti o pogodbi o zaposlitvi za določen čas, ki jih morda ne poznate, a so zelo pomembne