Odgovor:

Po določilih Zakona o delovnih razmerjih omejitev nočnega in nadurnega dela velja za starejšega delavca, torej delavca starejšega nad 55 let, ki mu ne sme odrediti nadurnega ali nočnega dela, brez njegovega pisnega soglasja.

e-obrazec - Soglasje delavca za nočno in/ali nadurno delo

Predvidevamo, da v vašem primeru velja Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi. Ta določa, da zaposlenega, ki je dopolnil 50 let starosti, praviloma ni mogoče proti njegovi volji razporediti v nočno delo in dežurstvo.

Določa tudi, da je odmor med delom, dnevni, tedenski počitek ter letni dopust, urejen v pogodbi o zaposlitvi. 

Tedenski delovni čas je 40 ur. Zaposleni v zdravstveni negi imajo pravico do 30-minutne dnevne strokovne priprave za delo pri delodajalcu. Strokovna priprava na delo se izvaja na delovnem mestu in je del delovnega procesa v rednem delovnem času.
Zaposleni ima med delovnim časom pravico do odmora, ki traja 30 minut.

Zaposleni ima med dvema zaporednima delovnima dnevoma pravico do počitka, ki traja najmanj 12 ur. Zaposleni ima pravico do tedenskega počitka, ki traja nepretrgoma 24 ur; če pa mora delati na dan svojega tedenskega počitka, mu je potrebno za tak počitek zagotoviti en dan v naslednjem tednu.

Zaposlenim, ki imajo po zakonu pravico do skrajšanega delovnega časa zaradi posebnih pogojev dela, se ta delovni čas šteje kot polni delovni čas.

Pri delodajalcih, kjer je potrebno zaradi narave dela zagotavljati nepretrgano zdravstveno ali drugo varstvo oziroma opravljanje storitev, se to zagotovi z:

• razporeditvijo letnega delovnega časa,
• delom v izmenah,
• delom v dežurstvu in stalni pripravljenosti.

Za delo v izmenah se šteje tisto delo, pri katerem se z dvo- ali triizmenskim delom zagotavlja neprekinjena zdravstvena dejavnost.

Dežurstvo je posebni delovni pogoj delovnega mesta, ko mora biti zaposleni prisoten pri delodajalcu, da lahko opravlja nujne storitve.

Stalna pripravljenost je posebni delovni pogoj delovnega mesta, ko mora biti zaposleni vsak čas dosegljiv zaradi opravljanja nujnih storitev.

Delodajalec s splošnim aktom obveznost opravljanja dežurne službe oziroma stalne pripravljenosti in primere, kdaj se to delo šteje kot delo opravljeno preko polnega delovnega časa.

Če obseg dejansko opravljenega dela med dežurstvom preseže polovico časa obvezne prisotnosti zaposlenega, ta ne sme nadaljevati z rednim delom in mu mora biti zagotovljen redni počitek.