Odgovor:

Za konkreten odgovor je potrebno preveriti opredelitve in razpored vašega delovnega časa. Torej ali gre ali ne gre v vašem primeru za nadurno delo. Če je opravljanje dela na dela proste dni del razporeda delovnega časa, torej del rednega delovnega časa, to ni nadurno delo in ste ga dolžni opravljati.

Zakon o delovnih razmerjih določa, da ima delavec pravico do odsotnosti z dela ob praznikih Republike Slovenije, ki so določeni kot dela prosti dnevi, in ob drugih, z zakonom določenih dela prostih dnevih, kar pa se lahko omeji, če delovni oziroma proizvodni proces poteka nepretrgano ali narava dela zahteva opravljanje dela tudi na praznični dan.

V kolikor ne gre za redno ampak za nadurno delo, pa lahko delavcu, ki neguje otroka, starega do treh let, delodajalec naloži opravljanje nadurnega dela ali dela ponoči samo z njegovim predhodnim pisnim soglasjem.

e-obrazec - Soglasje delavca za nočno in/ali nadurno delo

  Odgovor: Omejitve glede zneska, ki je lahko predmet rubeža v izvršilnem postopku je isto pri plači in nadomestilu plače. Oba prihodka sta namreč dohodka iz delovnega razmerja.   Glede na 102. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju je na dolžnikove denarne prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, ter na odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti je mogoče seči:   za denarne terjatve, razen za terjatve, navedene v 2. točki tega odstavka, do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 76 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči; za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 50 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči. Upravičenost do višje omejitve iz naslova preživljanja družinskega člana ali druge osebe, ki jo je dolžan preživljati po zakonu, izkazuje dolžnik z javno listino pri izvrševalcu sklepa o izvršbi, kadar to ni mogoče, pa pred sodiščem z zahtevo za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe, ki je prosta plačila sodne takse.   e-obrazec - Zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe zaradi preživljanja družinskih članov ali oseb, ki jih je dolžnik dolžan preživljati   Na dolžnikove denarne prejemke se lahko poseže upoštevaje omejitve za tekoči mesec. Če dolžnik v tekočem mesecu prejme prejemke za več preteklih mesecev, mora izvrševalec sklepa o izvršbi upoštevati omejitve za vsak posamezen mesec.   Minimalna trenutno znaša 842,79 evra bruto.   Znesek 76% minimalne plače trenutno znaša 640,52 EUR (omejitev za običajne izvršbe), 50% pa trenutno znaša 421,39 EUR (omejitev za izvršbo zaradi preživnine).   Več o tem lahko preberete v spodnjih člankih:   Informiran.si - Nekaj koristnih nasvetov, kaj storiti, ko smo prezadolženi   Informiran.si - Kako se izogniti hudim posledicam, ki jih lahko prinese izvršba?   Informiran.si - Katere so glavne spremembe, ki sta jih prinesli noveli Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-J in ZIZ-K)?   Informiran.si - Katere so glavne spremembe, ki jih prinaša novela Zakona o izvršbi in zavarovanju ZIZ-L?