Odgovor:

Zakon o delovnih razmerjih v 154. členu določa, da mora delodajalec delavcu v času polnega delovnega časa omogočiti odmor vsaj 30. min.

154. člen
(odmor med delovnim časom)

(1) Med dnevnim delom ima delavec, ki dela polni delovni čas, pravico do odmora, ki traja 30 minut. 

(2) Delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s 65. ali 67. členom tega zakona, vendar najmanj štiri ure na dan, ima pravico do odmora med dnevnim delovnim časom v sorazmerju s časom, prebitim na delu. 

(3) Dolžina odmora se v primeru neenakomerne razporeditve ali začasne prerazporeditve delovnega časa določi sorazmerno dolžini dnevnega delovnega časa. 

(4) Odmor se lahko določi šele po eni uri dela in najkasneje eno uro pred koncem delovnega časa. 

(5) Čas odmora med dnevnim delom se všteva v delovni čas.

Ta člen določa, da mora delodajalec omogočiti odmor, ne predpisuje pa natančno, za kaj mora delavec ta odmor porabiti.

V večini primerov se odmor porabi za malico, posebnega odmora (denimo odmora za malico) pa zakon posebej ne predpisuje.