Vprašanje:
Odgovor:
Glede same odpovedi s strani delavca. Glede na določila Zakona o delovnih razmerjih delavec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi brez obrazložitve. Pri tem mora biti odpoved podana v pisni obliki.
Redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi mora biti vročena pogodbeni stranki, ki se ji pogodba odpoveduje.
Redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi se vroča:
- praviloma osebno v prostorih delodajalca,
- s priporočeno pošiljko s povratnico,
- z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu, ki je dostopno delavcu.
Pogodbena stranka, ki se ji odpoved pogodbe o zaposlitvi vroča v prostorih delodajalca, je dolžna prevzeti odpoved pogodbe o zaposlitvi. Šteje se, da je bila vročitev opravljena, če pogodbena stranka odkloni vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Dokazno breme za vročitev oziroma odklonitev vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi je na pogodbeni stranki, ki odpoveduje pogodbo o zaposlitvi.
Glede na ta določila, odpoved po SMS-ju ni skladna z zakonom. V tem primeru vam načeloma odpovedi ni potrebno sprejeti, delavca pa pozovite naj poda pisno redno odpoved.
e-obrazec: Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca
V vsakem primeru mora delavec priti na delo. V kolikor je delavec podal odpoved po SMS-ju in ni prišel na delo, mu lahko po petih dneh takšne neupravičene odsotnosti, podate izredno odpoved.
e-obrazec: Izredna odpoved delodajalca, zaradi neupravičenega izostanka delavca z dela
Tudi če bi smatrali SMS, kot pisno obliko odpovedi, vseeno priporočamo, da se z delavcem poskušate dogovoriti za sporazumno odpoveddelovnega razmerja.
e-obrazec: Sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi
e-obrazec: Predlog (prošnja) za prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom
V primeru, da dogovor z delavcem ni mogoč, predlagamo, da smatrate SMS, kot redno odpoved s strani delavca. Seveda priporočamo, da vse dokaze shranite za morebitno kasnejše dokazovanje.
Prav tako v tem primeru teče odpovedni rok, ki ga mora delavec spoštovati in priti na delo (v kolikor ga ni na delo). Delavcu morate omogočiti, da koristi preostali dopust. Če ta dopust ne bo zadoščal za kritje preostalega odpovednega roka, se bo moral delavec vrniti na delo, do zaključka odpovednega roka.
Če to ne bo storil, mu lahko, kot že omenjeno, podate izredno odpoved, prav tako pa lahko od njega zahtevate odškodnino za povzročeno škodo, ki jo bo povzročil z ne-prihodom na delo.
Več o tem si lahko preberete v spodnjih člankih:
Informiran.si - Kaj morate nujno vedeti, preden se odločite za sporazumno prekinitev pogodbe o zaposlitvi?
Informiran.si - Kakšne so razlike med redno in izredno odpovedjo, ki jo poda delavec?
Informiran.si - Kakšne možnosti ima delavec, ki želi odpovedati pogodbo o zaposlitvi?
Informiran.si - Kakšni so odpovedni roki pri prekinitvi pogodbe o zaposlitvi?
Informiran.si - Koliko dopusta pripada delavcu, kako se določi in kako izrabi
Informiran.si - Kdo odgovarja za povzročeno škodo na delovnem mestu?
