Brezplačni pravni nasveti objavljeni na MojMaliPravnik.net.

Odgovor:

Zakon o delovnih razmerjih določa, da ima delavec, ki ima pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, pravico le do sorazmernega dela regresa.

Delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja. Delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve - sorazmerni del letnega dopusta.

Če delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu je vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu, razen če se delavec in delodajalec dogovorita drugače.

Predvidevamo, da je prišlo ob prenehanju prvotnega s.p.-ja do sklenitve pogodbe o zaposlitvi z drugim delodajalcem. V tem primeru vam vsak od teh delodajalcev dolguje sorazmerni del dopusta in tudi sorazmerni del regresa.

Presežek izplačanega regresa se bili tako dolžni vrniti staremu delodajalcu, novi delodajalec pa vam je dolgoval izplačilo za svoj sorazmerni del. 

Ne glede na vaš predhodni dogovor z obema delodajalcema ob menjavi delodajalca pa vam je delovno razmerje prenehalo med letom. Tako ste dolžni sorazmerni del regresa za mesece, ko niste zaposleni v celoti, vrniti.

Pri tem delodajalec ne sme vračila samostojno poračunati (z drugim izplačilom), brez vašega pisnega soglasja.

e-obrazec - Soglasje delavca za poračun (pobot) preveč izplačanega regresa

V kolikor soglasja ne boste podali, pa lahko delodajalec izplačilo izterja po sodni poti.

e-obrazec - Tožba delodajalca zoper delavca za vračilo regresa

Več si lahko preberete spodaj:

Informiran.si - Odgovori na najpogostejša vprašanja o regresu

Odgovor:

Po določilih Zakona o delovnih razmerjih delavcu pred upokojitvijo (delavec, ki je dopolnil 58 let oz. delavec, ki mu za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe) delodajalec ne sme podati redne odpovedi iz poslovnega razloga, brez njegovega pisnega soglasja. Varstvo velja le za primer redne odpovedi iz poslovnega razloga.

e-obrazec - Soglasje starejšega delavca (delavca pred upokojitvijo), k redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga

Ta omejitev pa ne velja:

• če je delavcu zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino,
• če je delavcu ponujena nova ustrezna zaposlitev pri delodajalcu v skladu s prvim odstavkom 91. člena ali v skladu z 92. členom tega zakona,
• v primeru, da delavec ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi že izpolnjuje pogoje za varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi po tem členu, razen v primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi v skladu s prejšnjo alinejo,
• v primeru uvedbe postopka prenehanja delodajalca.

Glede na vašo delovno dobo, vam pripada status delavca pred upokojitvijo, vendar pa varstvo v primeru odpovedi iz poslovnega razloga ne velja, če je izpolnjena katera od zgornjih alinej.

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Kako delodajalec poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi?

Odgovor:

Določilo se nanaša na vsebino Tarifne priloge h Kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije, ki je del Kolektivne pogodba dejavnosti trgovine Slovenije.

Ta določa znseke najnižje osnovne plače (NOP) za posamezne tarifne razrede, ki za V. razred znaša 662,53 EUR (bruto).

Najnižja osnovna plača pomeni najnižje ovrednoteno delo v določenem tarifnem razredu za povprečni mesečni polni delovni čas, oziroma z njim izenačen delovni čas.

Najnižje osnovne plače za posamezni tarifni razred te kolektivne pogodbe predstavljajo minimum pri določanju najnižjih osnovnih plač pri delodajalcu.

Odgovor:

Pri upravičenosti do nadomestila za brezposelnost ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi, s strani delodajalca, ni pomembno ali ste bili zaposleni za določen ali za nedoločen čas.

Do denarnega nadomestila za brezposelnost ste upravičeni:

• če ste bili pred nastankom brezposelnosti zavarovani za brezposelnost najmanj 9 mesecev v zadnjih 24 mesecih,
• če ste mlajši od 30 let in pred nastankom brezposelnosti zavarovani najmanj 6 mesecev v zadnjih 24 mesecih,
• če so bili plačani prispevki za zavarovanje za primer brezposelnosti (izjema so osebe, ki so bile v zavarovanje vključene na podlagi delovnega razmerja, delodajalec kot zavezanec za plačilo pa prispevkov ni plačal),
• če ste brezposelni in vam delovno razmerje ni prenehalo po vaši krivdi ali volji ter izpolnjujete druge, z zakonom določene pogoje ter
• se prijavite pri zavodu za zaposlovanje in vložite zahtevo za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila v 30 dneh po prenehanju obveznega zavarovanja.

Šteje se, da vam delovno razmerje ni prenehalo po vaši volji, če vam NI prenehalo:

• na podlagi pisnega sporazuma;
• zaradi redne odpovedi, ki jo je podal delavec, razen v primeru, ko zakon, ki ureja delovna razmerja določa, da ima delavec kljub redni odpovedi enake pravice, kot če pogodbo o zaposlitvi odpove delodajalec iz poslovnih razlogov;
• zaradi delodajalčeve redne odpovedi, podane delavcu iz krivdnega razloga;
• zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti v primerih, ko je delodajalec delavcu ponudil sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo in za nedoločen čas, delavec pa je to ponudbo odklonil;
• zaradi delodajalčeve izredne odpovedi,
• zaradi izredne odpovedi s strani delodajalca prenosnika, ker je delavec odklonil prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku;
• zaradi delodajalčeve redne odpovedi iz razlogov, ki jih kot neutemeljene odpovedne razloge izrecno določa zakon, ki ureja delovna razmerja, delavec pa za zavarovanje svojih pravic ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva;
• zaradi delodajalčeve redne odpovedi v nasprotju z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, ki določajo posebno varstva delavca pred odpovedjo, delavec pa za zavarovanje svojih pravic ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva;
• če starejšemu delavcu, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja delovna razmerja, ni zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev, pa je dal pisno soglasje k odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga;
• če delavec v času odpovednega roka neupravičeno odkloni novo ustrezno zaposlitev za nedoločen čas, ki mu jo ponudi delodajalec ali zavod pri drugem delodajalcu;
• zaradi prenehanja funkcije ali imenovanja nosilca javne ali druge funkcije v organih zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti v Republiki Sloveniji ali v organih lokalne samouprave, pa delavec ni uveljavljal pravice do vrnitve na delo skladno s predpisi, ki to omogočajo.

Pravico do denarnega nadomestila pa lahko kljub temu uveljavi:

• zavarovanec, ki redno odpove pogodbo o zaposlitvi ali se sporazume o prenehanju pogodbe o zaposlitvi zaradi preselitve in zaposlitve njegovega zakonca ali osebe, s katero najmanj eno leto živi v zunajzakonski skupnosti, v drugem kraju, ki je od kraja prebivanja zavarovanca oddaljen več kot uro in pol vožnje v eno smer z javnim prevoznim sredstvom;
• zavarovanec, ki redno odpove pogodbo o zaposlitvi, ker so se mu pri spremembi delodajalca po zakonu, ki ureja delovna razmerja, iz objektivnih razlogov poslabšale pravice iz pogodbe o zaposlitvi;
• eden od staršev, ki redno odpove ali se sporazume o prenehanju pogodbe o zaposlitvi zaradi nege in varstva štirih ali več otrok, ki je uveljavil pravico do plačila prispevkov za  socialna zavarovanja po predpisih, ki urejajo starševsko varstvo, ko mu ta pravica preneha.