Brezplačni pravni nasveti objavljeni na MojMaliPravnik.net.

Odgovor:

Za konkretnejši odgovor bi morali vedeti več o konkretni zadevi, načeloma pa je odgovor ne. Po Zakonu o urejanju trga dela se za brezposelno osebo šteje iskalec zaposlitve, ki je zmožen za delo, prijavljen na zavodu, aktivno išče zaposlitev in je pripravljen sprejeti ustrezno oziroma primerno zaposlitev, ki mu jo ponudi zavod ali drug izvajalec storitve posredovanja zaposlitve ter:

• ni v delovnem razmerju;
• ni samozaposlen;
• ni družbenik in hkrati poslovodna oseba v osebni in kapitalski družbi ter ni ustanovitelj in hkrati poslovodna oseba v zavodu;
• ni kmet;
• ni upokojenec;
• nima statusa dijaka, vajenca, študenta ali udeleženca izobraževanja odraslih, mlajšega od 26 let.

Za brezposelno osebo po tem zakonu se štejejo tudi tujec z državljanstvom države, ki ni članica EU, EGP ali Švicarske konfederacije (v nadaljnjem besedilu: državljan tretje države) in ima prost dostop na slovenski trg dela, tujec z veljavnim enotnim dovoljenjem za prebivanje in delo, izdanim na podlagi soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo, tujec z modro karto EU ter tujec, ki v Republiki Sloveniji prebiva na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje ali potrdila o pravočasno vloženi vlogi za izdajo nadaljnjega dovoljenja za prebivanje ter na podlagi zaposlitve ali samozaposlitve izpolnjuje pogoje za prejemanje denarnega nadomestila za primer brezposelnosti v Republiki Sloveniji, dokler prejema to nadomestilo.

Ne glede na šesto alinejo prvega odstavka se za brezposelno osebo šteje tudi oseba, ki ima status dijaka, vajenca, študenta ali udeleženca izobraževanja odraslih, mlajšega od 26 let, če prejema denarno nadomestilo, dokler ga prejema.

Pogoji iz prvega odstavka morajo biti izpolnjeni ves čas vodenja osebe v evidenci brezposelnih oseb.

Za več priporočamo branje spodnjih člankov:

Informiran.si - Kaj spada in kaj ne spada v stečajno maso v osebnem stečaju?

Informiran.si - Odgovori na najbolj pogosto zastavljena vprašanja o osebnem stečaju.

Odgovor:

V primeru ruskega turnusa (12 ur dnevna izmena, drugi dan 12 ur nočne izmene, dva dneva prosto) gre glede na določbo 148. člena ZDR-1 za neenakomerno razporejen delovni čas.

Nadurno delo se ne sme uvesti, če je delo možno opraviti v polnem delovnem času z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa z uvajanjem novih izmen ali z zaposlitvijo novih delavcev.

Delodajalec ne sme naložiti dela preko polnega delovnega časa:
- delavki ali delavcu v skladu z določbami tega zakona zaradi varstva nosečnosti in starševstva (185. člen),
- starejšemu delavcu (199. člen),
- delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti,
- delavcu, kateremu bi se po pisnem mnenju izvajalca medicine dela, oblikovanem ob upoštevanju mnenja osebnega zdravnika, zaradi takega dela lahko poslabšalo zdravstveno stanje,
- delavcu, ki ima polni delovni čas krajši od 36 ur na teden zaradi dela na delovnem mestu, kjer obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare v skladu s tretjim odstavkom 143. člena tega zakona,
- delavcu, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali drugimi predpisi.

Določbe o prepovedi dela preko polnega delovnega časa veljajo tudi v primeru neenakomerne razporeditve ali prerazporeditve delovnega časa.

Delavcu, ki opravlja delo v neenakomerni razporeditvi delovnega časa ali začasni prerazporeditvi delovnega časa in ki v času pred prenehanjem delovnega razmerja med koledarskim letom opravi več ur dela, kot je določeno za delo s polnim delovnim časom, se na njegovo zahtevo več opravljene ure preračunajo v delovne dni s polnim delovnim časom.

Po prejšnjem odstavku izračunani delovni dnevi se štejejo v delavčevo delovno dobo, kot če bi jih prebil na delu. Skupna delovna doba v koledarskem letu ne sme presegati 12 mesecev.

Nadurno delo lahko traja največ osem ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 170 ur na leto. Delovni dan lahko traja največ deset ur. Dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev se lahko upošteva kot povprečna omejitev v obdobju, določenem z zakonom ali kolektivno pogodbo, in ne sme biti daljše od šestih mesecev.

Nadurno delo lahko s soglasjem delavca traja tudi preko letne časovne omejitve iz prejšnjega odstavka, vendar skupaj največ 230 ur na leto. V primeru vsakokratne odreditve nadurnega dela, ki presega 170 ur na leto, mora delodajalec pridobiti pisno soglasje delavca.

Pri tem je potrebno upoštevati omejitve glede počitka, ki pripada delavcu.

Delavec, ki mu je delovni čas neenakomerno razporejen ali začasno prerazporejen, ima v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 11 ur.

Delavec ima v obdobju sedmih zaporednih dni, pravico tudi do počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur.

Če mora delavec zaradi objektivnih, tehničnih in organizacijskih razlogov delati na dan tedenskega počitka, se mu zagotovi tedenski počitek na kakšen drug dan v tednu.

Minimalno trajanje tedenskega počitka, določeno v prvem odstavku tega člena, se upošteva kot povprečje v obdobju 14 zaporednih dni.

Več informacij boste našli spodaj:

Informiran.si - Kdo in kdaj lahko opravlja nadurno delo?

Odgovor:

Izplačilo solidarnostne pomoči v večini primerov določa kolektivna pogodba, v koliko velja za vašega delodajalca. 

Glede na to, da kot s.p. nimate delodajalca, pravice do solidarnostne pomoči nimate, razen če bi denimo to določala vaša kolektivna pogodba.

Za konkretnejši odgovor pa bi morali vedeti več o vaši konkretni zadevi.

Odgovor:

Izplačilo solidarnostne pomoči v večini primerov določa kolektivna pogodba, v koliko velja za vašega delodajalca. Za konkreten odgovor je potrebno tako preveriti določila konkretne kolektivne pogodbe.

Katere kolektivne pogodbe veljajo za vašega delodajalca, je določeno v vaši pogodbi o zaposlitvi. Možnost izplačila solidarnostne pomoči lahko nato preverite v kolektivni pogodbi.

Kolektivne pogodbe so objavljene javno, na spletni strani www.pisrs.si.