Brezplačni pravni nasveti objavljeni na MojMaliPravnik.net.

Odgovor:

Tako je.

Konkurenčna klavzula se lahko dogovori najdlje za obdobje dveh let po prenehanju pogodbe o zaposlitvi in le za primere prenehanja pogodbe o zaposlitvi s sporazumom med strankama, zaradi redne odpovedi s strani delavca, redne odpovedi delavcu iz krivdnega razloga ali izredne odpovedi delavcu s strani delodajalca, razen v primeru izredne odpovedi iz šeste alineje prvega odstavka 110. člena tega ZDR-1.

Konkurenčna klavzula se lahko pod pogoji iz prvega odstavka 40. člena in najdlje za obdobje dveh let po prenehanju pogodbe o zaposlitvi pisno dogovori tudi v pogodbi o zaposlitvi za določen čas za primer prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas v skladu s prvim odstavkom 79. člena ZDR-1, kadar se pogodba o zaposlitvi za določen čas sklepa z vodilnim delavcem iz prvega odstavka 74. člena ZDR-1, poslovodno osebo ali prokuristom ali za opravljanje projektnega dela.

Odgovor:

V kolikor se vprašanje nanaša na sklenitev delovnega razmerja, smejo pogodbo o zaposlitvi skleniti osebe, ki so dopolnile starost 15 let. Pogodba o zaposlitvi z osebo, ki še ni dopolnila 15 let starosti, je nična.

Omenjeno delo se načeloma lahko opravlja, seveda pa je potrebno pri tem spoštovati zakonske omejitve.

V primeru, ko delo opravlja delavec, ki še ni dopolnil 18 let delovni čas ne sme biti daljši od osem ur na dan in 40 ur na teden. Delavec, ki še ni dopolnil 18 let in dela najmanj štiri ure in pol na dan, ima pravico do odmora med delovnim časom v trajanju najmanj 30 minut. Delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti, ima pravico do počitka med dvema dnevoma v trajanju najmanj 12 zaporednih ur.  Prav tako ima pravico do tedenskega počitka v trajanju 48 neprekinjenih ur.

Delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti, ne sme delati ponoči med 22. uro in šesto uro naslednjega dne, v primerih opravljanja dela s področja kulturne, umetniške, športne in oglaševalne dejavnosti pa med 24. in četrto uro naslednjega dne. Izjemoma se lahko odredi, da delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti, dela ponoči v primeru višje sile, ko tako delo traja določen čas in mora biti izvršeno takoj, polnoletni delavci pa niso na razpolago v ustreznem številu. V primeru opravljanja nočnega dela delavca, ki še ni dopolnil 18 let starosti, mora delodajalec zagotoviti nadzor s strani polnoletnega delavca. V primeru opravljanja nočnega dela delavca, ki še ni dopolnil 18 let starosti, mora delodajalec delavcu zagotoviti ustrezen počitek v naslednjih treh tednih.

Delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti, delodajalec ne sme naložiti:

• dela, ki se opravlja pod zemljo ali pod vodo,
• dela, ki objektivno presega njegove telesne in psihološke sposobnosti,
• dela, ki vključuje škodljivo izpostavljanje dejavnikom, ki so strupeni, karcinogeni, ki povzročajo dedne genske poškodbe ali škodujejo nerojenemu otroku ali kako drugače kronično vplivajo na človekovo zdravje,
• dela, ki vključuje škodljivo izpostavljanje sevanju,
• dela, ki vključuje tveganje glede nesreč, ki ga mlada oseba ne more prepoznati ali se mu izogniti zaradi svoje nezadostne pozornosti do varnosti ali pa zaradi pomanjkanja izkušenj ali usposobljenosti,
• dela, ki vključuje tveganje za zdravje zaradi izjemnega mraza, vročine, hrupa ali vibracij

Delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti, se tudi ne sme naložiti dela, pri katerem je izpostavljen dejavnikom tveganja in postopkom ter del, ki so določene v Pravilniku o varovanju zdravja pri delu otrok, mladostnikov in mladih oseb, če iz ocene tveganja izhaja nevarnost za varnost, zdravje in razvoj delavca.

V tem pravilniku so določeni tudi pogoji, pod katerimi lahko delavec, ki še ni dopolnil 18 let, izjemoma opravlja dela, ki so po prejšnjih dveh odstavkih prepovedana in sicer v primerih izvajanja praktičnega izobraževanja v okviru izobraževalnih programov, če se delo opravlja pod nadzorom pristojnega delavca.

Odgovor:

Ne. Sporazumno odpoved podpišete, če želite.

e-obrazec - Predlog (prošnja) za prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom

e-obrazec - Sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi (sporazumna odpoved)

Najprej naj omenimo, da Zakon o delovnih razmerjih določa, da mora biti redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi vročena pogodbeni stranki, ki se ji pogodba odpoveduje.

Redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi se vroča:

• praviloma osebno v prostorih delodajalca,
• s priporočeno pošiljko s povratnico,
• z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu, ki je dostopno delavcu.

Pogodbena stranka, ki se ji odpoved pogodbe o zaposlitvi vroča v prostorih delodajalca, je dolžna prevzeti odpoved pogodbe o zaposlitvi. Šteje se, da je bila vročitev opravljena, če pogodbena stranka odkloni vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Dokazno breme za vročitev oziroma odklonitev vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi je na pogodbeni stranki, ki odpoveduje pogodbo o zaposlitvi.

V kolikor želi in v kolikor za to obstajajo razlogi, vam lahko delodajalec poda odpoved pogodbe o zaposlitvi.

e-obrazci - Odpuščanje (odpoved pogodbe o zaposlitvi)

Naj omenimo, da mora za odpoved s strani delodajalca obstajati razlog za odpoved. V kolikor smatrate, da temu ni tako, lahko v 30. dneh po vročeni odpovedi vložite tožbo na pristojno delovno sodišče.

Omenimo tudi, da vam kot zaposlenemu pripadajo različne pravice glede na način prenehanja pogodbe o zaposlitvi.

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Kakšne možnosti ima delavec, ki želi odpovedati pogodbo o zaposlitvi?

Informiran.si - Kakšni so odpovedni roki pri prekinitvi pogodbe o zaposlitvi?

Informiran.si - Kakšne so razlike med redno in izredno odpovedjo, ki jo poda delavec?

Informiran.si - Kaj morate nujno vedeti, preden se odločite za sporazumno prekinitev pogodbe o zaposlitvi?

Odgovor:

Pokojninska doba vam teče za obdobje, v katerm so plačani pokojninski prispevki. To velja denimo tudi, ko prejemate nadomestilo za brezposelnot. Konkretneje lahko zadevo preverite na svoji izpostavi ZRSZZ.