Brezplačni pravni nasveti objavljeni na MojMaliPravnik.net.

Odgovor:

Kolikor razumemo, se vaše vprašanje nanaša na obveznost počitka med dvema delovnima dneva.

Zakon o delovnih razmerjih določa, da ima delavec v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 12 ur. Delavec, ki mu je delovni čas neenakomerno razporejen ali začasno prerazporejen, ima v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 11 ur.

Minimalni čas med dvema delovnikoma je tako 12 ur pri enakomerno in 11 ur pri neenakomerno razporejenem delovnem času.

Prav tako ima delavec v obdobju sedmih zaporednih dni, poleg pravice do dnevnega počitka, pravico do počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur. Če mora delavec zaradi objektivnih, tehničnih in organizacijskih razlogov delati na dan tedenskega počitka, se mu zagotovi tedenski počitek na kakšen drug dan v tednu. Minimalno trajanje tedenskega počitka, se upošteva kot povprečje v obdobju 14 zaporednih dni.

Odgovor:

Solidarnostna pomoč določa 82. člen Kolektivne pogodbe za gradbene dejavnosti, ki opredeljuje, da delodajalec izplača solidarnostno pomoč v primeru:

• smrti delavca najmanj v višini 70 % povprečne plače v Republiki Sloveniji za zadnje tri mesece,
• v primeru nastanka invalidnosti I. kategorije najmanj v višini 60 % povprečne plače v Republiki Sloveniji za zadnje tri mesece,
• v primeru nastanka invalidnosti II. kategorije najmanj v višini 50 % povprečne plače v Republiki Sloveniji za zadnje tri mesece.

O pravici do drugih oblik solidarnostne pomoči odloči delodajalec na predlog sindikata ali delavca v primerih, ki jih določa Uredba.

Delodajalec in sindikat pri delodajalcu lahko oblikujeta kriterije za dodelitev solidarnostne pomoči, ki upoštevajo socialni status delavca.

Odgovor:

Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji določa, da delavcu oziroma njegovi družini pripada solidarnostna pomoč v višini povprečne mesečne čiste plače v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece, in sicer v naslednjih primerih:

• smrt delavca ali ožjega družinskega člana;
• težja invalidnost;
• daljša bolezen;
• elementarne nesreče ali požari.

Pod daljšo bolezen se šteje bolezen, ki traja tri mesece ali več.

Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 40/12) dodatno določa, da je delodajalec dolžan izplačati javnemu uslužbencu solidarnostno pomoč v višini 577,51 EUR v primerih in po postopku, določenem v kolektivni pogodbi. 

Do izplačila solidarnostne pomoči je upravičen javni uslužbenec, če njegova osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer, ne presega oziroma ne bi presegala višine minimalne plače. V primeru požara in naravne nesreče, kot jih določajo predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, omejitve iz prejšnjega stavka ne veljajo.

Javni uslužbenec lahko vloži zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči v roku 60 dni od nastanka primera oziroma od trenutka, ko je bil zahtevo zmožen vložiti.

Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 46/13) določa da članu reprezentativnega sindikata, podpisnika tega aneksa, pripada za 20 odstotkov višja solidarnostna pomoč. 

Do izplačila solidarnostne pomoči je upravičen član reprezentativnega sindikata iz prejšnjega odstavka, če njegova osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer, ne presega oziroma ne bi presegala višine 130 odstotkov minimalne plače. V primeru požara in naravne nesreče, kot jih določajo predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, omejitve iz prejšnjega stavka ne veljajo.

Zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči iz prvega odstavka vloži sindikat, na predlog člana, v roku 60 dni od nastanka primera oziroma od trenutka, ko je bil upravičenec zmožen vložiti predlog.