Brezplačni pravni nasveti objavljeni na MojMaliPravnik.net.

Odgovor:

Višina nadomestila plače je odvisna od osnove za nadomestilo, razloga in trajanja začasne zadržanosti od dela ter načina valorizacije. Nadomestilo ne more biti manjše od zajamčene plače in ne višje od plače, ki bi jo zavarovanec dobil, če bi delal, oziroma od osnove, po kateri je v času zadržanosti od dela zavarovan (t.i. limit).

Osnova je povprečna mesečna plača in nadomestila v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela.

V primeru bolezni nadomestilo do 90 dni znaša 80%, po 90. dneh pa 90% osnove, pri čemer pa se prispevki obračunajo od polnega zneska minimalne plače.

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Kakšni so odpovedni roki pri prekinitvi pogodbe o zaposlitvi?

Informiran.si - Kakšne možnosti ima delavec, ki želi odpovedati pogodbo o zaposlitvi?

Informiran.si - Kakšne so razlike med redno in izredno odpovedjo, ki jo poda delavec?

Informiran.si - Kdaj in kako lahko delavec poda izredno odpoved?

Odgovor:

Pravico do plačanega odmora, ki traja 30 minut, je ena od osnovnih pravic po Zakonu o delovnih razmerjih.

Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije določa, da se odmor med delom, v primeru polnega delovnega časa, lahko določi v dveh ali več delih, v skladu s potrebami delovnega procesa in potrebami delavcev, pri čemer mora en del odmora trajati neprekinjeno najmanj 15 minut.

Delavec, ki dela krajši delovni čas ima pravico do odmora med dnevnim delovnim časom v sorazmerju s časom, prebitim na delu. Delavec pridobi pravico do odmora med delovnim časom, če dela najmanj štiri ure na dan. Dolžina odmora se v primeru neenakomerne razporeditve ali začasne prerazporeditve delovnega časa določi sorazmerno dolžini dnevnega delovnega časa.

Pravico do odmora imajo tudi delavci, ki delajo deljen delovni čas. Dnevni odmor se obvezno koristi v času med obema deloma dnevne delovne obveznosti. Odmor se ne všteva v čas prekinitve dela.

Odmor se lahko določi šele po eni uri dela in najkasneje eno uro pred koncem delovnega časa.

Predlagamo, da se v prvem koraku obrnete na pristojno enoto Inšpektorata RS za delo. Globa za delodajalca, ki delavcu ne zagotovi odmora med delovnim časom, počitka med zaporednima delovnima dnevoma in tedenskega počitka znaša od 300 do 4.000 EUR in od 150 do 1.000 EUR za odgovorno osebo delodajalca.

Odgovor:

Starejšemu delavcu delodajalec brez delavčevega pisnega soglasja ne sme odrediti nadurnega ali nočnega dela. Starejši delavec je delavec, ki je starejši od 55 let. Do dopolnitve tega pogoja soglasje ni potrebno.

e-obrazec - Soglasje delavca za nočno in/ali nadurno delo

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Kdaj in kdo lahko opravlja nadurno delo?

Informiran.si - Starejši delavec, delavec pred upokojitvijo. Kakšna je razlika?

Odgovor:

Zakon o delovnih razmerjih določa, da delodajalec ne sme delavcu, ki je dopolnil starost 58 let ali delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe, brez njegovega pisnega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine.

e-obrazec - Soglasje starejšega delavca (delavca pred upokojitvijo) k odpovedi iz poslovnega razloga

To varstvo ne velja:

• če je delavcu zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino,
• če je delavcu ponujena nova ustrezna zaposlitev pri delodajalcu v skladu s prvim odstavkom 91. člena ali v skladu z 92. členom tega zakona,
• v primeru, da delavec ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi že izpolnjuje pogoje za varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi po tem členu, razen v primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi v skladu s prejšnjo alinejo,
• v primeru uvedbe postopka prenehanja delodajalca.

Varstvo pred odpovedjo se tako pri delavcu pred upokojitvijo nanaša na odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

V razlogu, ki ga navajate, gre za izredno odpoved, kjer to varstvo ne velja.

Delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti.

e-obrazec - Izredna odpoved delodajalca, zaradi neupravičenega izostanka delavca z dela

Pri tem bi opozorili, da bi bil za odgovor, ali je izredna odpoved delavcu upravičena ali ne, potreben podrobnejši pregled zadeve.

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Starejši delavec, delavec pred upokojitvijo. Kakšna je razlika?

Informiran.si - Kakšni so odpovedni roki pri prekinitvi pogodbe o zaposlitvi?

Informiran.si - Kako delodajalec poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi?

Informiran.si - Kdaj in v kolikšnem znesku je delavec upravičen do odpravnine?