Brezplačni pravni nasveti objavljeni na MojMaliPravnik.net.

Odgovor:

Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji določa, da delavcu oziroma njegovi družini pripada solidarnostna pomoč v višini neto osnove določene na podlagi Zakona o začasni določitvi osnove za določanje plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 19/97), in sicer v naslednjih primerih:

• smrt delavca ali ožjega družinskega člana;
• težja invalidnost;
• daljša bolezen;
• elementarne nesreče ali požari.

Glede definicije daljše odsotnosti se uporablja Razlaga kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji. Pod daljšo bolezen se šteje bolezen, ki traja tri mesece ali več.

Aneks h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 40/12) določa, da se, ne glede na določbe o povračilih stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov javnih uslužbencev iz Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, glede izplačila solidarnostne pomoči, od začetka veljavnosti tega aneksa glede povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov za javne uslužbence uporabljajo določbe tega aneksa. Aneks določa izplačilo solidarnostne pomoči natančneje in sicer je delodajalec dolžan izplačati javnemu uslužbencu solidarnostno pomoč v višini 577,51 EUR v primerih in po postopku, določenem v kolektivni pogodbi.

Do izplačila solidarnostne pomoči je upravičen javni uslužbenec, če njegova osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer, ne presega oziroma ne bi presegala višine minimalne plače. V primeru požara in naravne nesreče, kot jih določajo predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, omejitve iz prejšnjega stavka ne veljajo.

Javni uslužbenec lahko vloži zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči v roku 60 dni od nastanka primera oziroma od trenutka, ko je bil zahtevo zmožen vložiti.

Dodatno Aneks h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 46/13) določa, da članu reprezentativnega sindikata, podpisnika tega aneksa, pripada za 20% višja solidarnostna pomoč.

Do izplačila solidarnostne pomoči je upravičen član reprezentativnega sindikata iz prejšnjega odstavka, če njegova osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer, ne presega oziroma ne bi presegala višine 130% minimalne plače. V primeru požara in naravne nesreče, kot jih določajo predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, omejitve iz prejšnjega stavka ne veljajo.

Zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči iz prvega odstavka vloži sindikat, na predlog člana, v roku 60 dni od nastanka primera oziroma od trenutka, ko je bil upravičenec zmožen vložiti predlog.

Odgovor:

Zakon o delovnih razmerjih določa, da mora delavec upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Določa tudi, da, če ni drugače dogovorjeno, mora delodajalec delavcu zagotoviti vsa potrebna sredstva in delovni material, da lahko nemoteno izpolnjuje svoje obveznosti, in mu omogočiti prost dostop do poslovnih prostorov. Prav tako mu mora zagotavljati pogoje za varnost in zdravje delavcev v skladu s posebnimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu.

Za konkreten odgovor bi morali preveriti, ali je zadeva podrobneje opredeljena v vaši pogodbi o zaposlitvi oz. kolektivni pogodbi, ki velja za vašega delodajalca. Za določene poklice so določene uniforme in predpisana oblačila z zakoni in posebnimi pravilniki osebna zaščitna delovna sredstva pa so urejena z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu.

Odgovor:

Ker niste navedli drugače, vam lahko podamo odgovor glede na določila Zakona o delovnih razmerjih. Prav tako niste navedli, ali boste v 2019 zaposleni celotno leto ali ne. V kolikor vam bo delovno razmerje prenehalo me letom, boste upravičeni do sorazmernega dela dopusta, 1/12 dopusta za vsak dopolnjen mesec dela v 2019.

Število dni dopusta določa 159. členu Zakona o delovnih razmerjih.

Letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali dela delavec polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Minimalno število dni letnega dopusta delavca je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca. Če delavec dela 5 dni v tednu, je minimalno število dni dopusta 20 dni. V primeru 6-dnevnega tedenskega delovnika je minimalno število dni dopusta 24, v primeru 3-dnevnega tedenskega delovnika 12 dni, itd.

tarejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, ima pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta.

Delavec ima pravico do enega dodatnega dneva letnega dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti.

Starejši delavec je po 197. členu Zakona o delovnih razmerjih delavec starejši od 55 let.

Dodatni dopust pripada tudi delavcu, ki dela ponoči vsaj tri ure svojega dnevnega delovnega časa oziroma delavec, ki dela ponoči vsaj tretjino polnega letnega delovnega časa - nočnemu delavcu. Dodatnih 7 dni dopusta priprada tudi delavcu, ki je mlajši od 18 let.

Za konkreten izračun bi morali poznati vse kriterije, ki jih izpolnjujete in so pomembni za izračun. Kar se tiče starosti, ste smatrani kot starejši delavec in vam po teh določilih pripadajo dosatni 3. dnevi dopusta. Delovna doba za izračun dopusta po določilih Zakona o delovnih razmerjih ne vpliva.

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Koliko dopusta pripada delavcu, kako se določi in kako izrabi

Odgovor:

Da. Delovno razmerje preneha, ko se izteče odpovedni rok.

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Kakšni so odpovedni roki pri prekinitvi pogodbe o zaposlitvi?

Informiran.si - Kakšne možnosti ima delavec, ki želi odpovedati pogodbo o zaposlitvi?

Informiran.si - Kakšne so razlike med redno in izredno odpovedjo, ki jo poda delavec?

Informiran.si - Kako odpoved pogodbe vpliva na izplačan regres in dodeljen dopust?