Brezplačni pravni nasveti objavljeni na MojMaliPravnik.net.

Odgovor:

Kolikor razumemo, gre za prvo zamudo pri izplačilu plače. Ker gre za kršitev s strani delodajalca, se lahko obrnete na pristojno enoto Inšpektorata za delo, ter podate prijavo.

V kolikor je delodajalec izdal plačilno listo za plačo, lahko vložite izvršbo na podlagi verodostojne listine.

Če plačilne liste nimate, v prvem koraku delavca opozorite in zahtevajte izdajo plačilne liste.

e-obrazec - Opozorilo in poziv delavca delodajalcu, ker mu ni izstavil plačilne liste

V kolikor je ne boste pridobili, boste morali, v kolikor izplačila še vedno ne bo, vložiti tožbo na pristojno delovno sodišče.

e-obrazec - Tožba delavca zoper delodajalca zaradi plačila neizplačane plače, potnih stroškov oziroma stroškov prehrane med delom

V kolikor se bodo zamude pri izplačilu plače nadaljevale, boste lahko podali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. V tem primeru boste upravičeni tudi do odpravnine, odškodnine za izgubljen odpovedni rok, ter nadomestila za brezposelnost.

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Kako izterjati neplačan račun (preko izvršbe na podlagi verodostojne listine)?

Informiran.si - Kaj lahko stori delavec, ki ni dobil izplačane plače, regresa, stroškov za prevoz,...?

Informiran.si - Kdaj in kako lahko delavec poda izredno odpoved?

Informiran.si - Kako lahko delavec ali upnik sprožita stečaj dolžnika?

e-Priročnik - Katere pravice mi pripadajo kot delavcu

Odgovor:

Zakon o delovnih razmerjih določa, da se plača, povračila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki delavca izplačujejo v skladu z zakonom preko bančnega računa delavca. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko določi drugačen način izplačevanja povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov delavca.

Delodajalec je tako dolžan plačo izplačati na vaš transakcijski račun. Račun partnerke, na katerem ste pooblaščeni, ni vaš račun.

Delodajalec, ki delavcu ne izplača plače ali mu ne izda pisnega obračuna v skladu s 134. in 135. členom tega zakona, se kaznuje z globo od 450 do 20.000 EUR, globa za odgovorno osebo delodajalca pa znaša od 450 do 2.000 EUR.

Odgovor:

Zakon o socialno varstvenih prejemkih določa, se pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo osebe, določene z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, njihov dohodek in premoženje, razen načina in obdobja upoštevanja dohodka in premoženja, glede katerih se uporablja ta zakon.

Ne glede na prejšnji odstavek se glede načina in obdobja upoštevanja dohodka iz dejavnosti ter dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, uporablja zakon, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev osebe, ki se upoštevajo poleg vlagatelja, določa v 10. členu. Na žalost nismo pravi naslov za presojanje o upravičenosti do konkretne pravice. Predlagamo, da se obrnete neposredno na svoj pristojni Center za socaialno delo.

Odgovor:

Za konkreten odgovor bi morali vedeti več o konkretni zadevi, načeloma pa je odgovor da.

Zakon o delovnih razmerjih določa, da delodajalec zaradi ugotovitve kandidatove zdravstvene zmožnosti za opravljanje dela na svoje stroške napoti kandidata na predhodni zdravstveni pregled, in to v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu. Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev določa, da se s predhodnim preventivnim zdravstvenim pregledom ugotavlja izpolnjevanje zdravstvenih zahtev za opravljanje določenega dela pri delodajalcu.
Predhodni preventivni zdravstveni pregled opravi delavec:

1. pred prvo zaposlitvijo,
2. po prenehanju opravljanja določenega dela na določenem delovnem mestu za več kot 12 mesecev.

Praviloma pa je obveznost zagotavljanja zdravstvenih pregledov odvisna od ocenjevanja tveganj. Če namreč za konkretna dela iz Izjave o varnosti z oceno tveganja na osnovi realnih in strokovnih ocen izhajajo tveganja za varnost in zdravje delavcev oziroma posebne zdravstvene zahteve, je delodajalec dolžan vsakemu delavcu, ki opravlja takšno delo, zagotoviti zdravstveni pregled, in sicer v obsegu, ki ustreza tveganjem, in sicer tako trenutnim kot tudi tistim, ki lahko povzročijo razvoj poklicnih bolezni. Če takšnih tveganj ni, potem zdravstveni pregled delavcev ni zahtevan, saj splošna zdravstvena sposobnost ni več pogoj za sklenitev delovnega razmerja po Zakonu o delovnih razmerjih.

Stališče Inšpektorata za delo pa je, damora delodajalec vedno, kadar delavec opravlja delo pri delodajalcu na osnovi pogodbe o zaposlitvi (za nedoločen ali določen čas), delavcu zagotoviti zdravstveni pregled, ki ustreza tveganjem za varnost in zdravje oziroma posebnim zdravstvenim zahtevam, opredeljenim v IoVzOT, ter določbam posameznih podzakonskih aktov s področja varnosti in zdravja pri delu. Če takšnih zahtev oziroma določil ni, tudi zdravstveni pregled ni zahtevan.