Brezplačni pravni nasveti objavljeni na MojMaliPravnik.net.

Odgovor:

Delavec je dolžan povrniti delodajalcu škodo, ki jo je na delu ali v zvezi z delom povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti.

Huda malomarnost je podana, če se je delavec zavedal možnosti nastanka škode, do katere bi lahko prišlo zaradi njegovega ravnanja, pa je lahkomiselno mislil, da jo bo preprečil oziroma, da škoda ne bo nastala.

Torej, ko delavec ni ravnal niti s takšno pazljivostjo, kot običajen človek. V kolikor bi delodajalec dokazal, da ste s krajo povzročili škodo, ste le-to vsekakor dolžni poravnati.

Pri tem je potrebno opozoriti, da škodo lahko delodajalec tudi poračuna, denimo z vašo plačo, a le, če za to podate pisno soglasje.

e-obrazec - Soglasje delavca za poračun (pobot) za povzročeno škodo delodajalcu

Kraja na delovnem mestu, pa je lahko tudi podlaga, da delodajalec poda redno odpoved iz krivdnega razloga oz. izredno odpoved delovnega razmerja.

V kolikor bi smatrali, da delodajalec krši vaše pravice, lahko vsekakor podate prijavo na Inšpektorat za delo, oz. vložite tožbo na pristojno delovno sodišče.

Več lahko preberete spodaj:

Informiran.si - Kdo odgovarja za povzročeno škodo na delovnem mestu?

Informiran.si - Kako delodajalec poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi? - Krivdni razlog

Odgovor:

Do denarne socialne pomoči ni upravičena oseba, ki ne dosega minimalnega dohodka iz razlogov, na katere je mogla vplivati oziroma lahko vpliva, ali ki brez utemeljenih razlogov zavrača, se izogiba ali opušča aktivnosti, ki bi lahko oziroma lahko privedejo do zaposlitve oziroma do drugega načina izboljšanja socialnega položaja zanjo ali njene družinske člane.

Za te razloge se štejejo zlasti:

1. prenehanje delovnega razmerja, razen če gre za popolno nezmožnost za delo, v primerih:
   
   • pisnega sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi
   • izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po delodajalcu prenosniku, ker je delavka ali delavec (v nadaljnjem besedilu: delavec) odklonil prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku,
   • redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca, razen v primeru, ko zakon, ki ureja delovna razmerja, določa, da ima delavec kljub redni odpovedi enake pravice, kot če pogodbo o zaposlitvi odpove delodajalec iz poslovnih razlogov
   • delodajalčeve redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, podane delavcu iz krivdnega razloga in delodajalčeve izredne odpovedi iz razlogov na strani delavca
   • redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti v primerih, ko je delodajalec delavcu ponudil sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo in za nedoločen čas, delavec pa je to ponudbo odklonil
   • če sodišče s pravnomočno sodbo ugotovi, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu nezakonita, pa delavec ni želel nadaljevati delovnega razmerja
   • delodajalčeve redne odpovedi v nasprotju z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, ki določajo posebno varstvo delavca pred odpovedjo, delavec pa za zavarovanje svojih pravic ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva
   • če delavcu pred upokojitvijo, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja delovna razmerja, ni zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino, pa je dal pisno soglasje k odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
   • ko voljenemu ali imenovanemu nosilcu javne ali druge funkcije v organih zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti v Republiki Sloveniji ali v organih lokalne samouprave preneha funkcija ali imenovanje, pa ni uveljavljal pravice do vrnitve na delo skladno s predpisi, ki to omogočajo;
2. odjava iz obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti zavarovanca, ki ni bil zavarovan na podlagi delovnega razmerja, ki ni bila posledica objektivnih razlogov, zlasti dalj časa trajajoče bolezni zavarovanca, elementarne nesreče, večje materialne škode na premoženju zavarovanca, izgube poslovnega prostora ali izgube poslovnega partnerja ali poslovne partnerke (v nadaljnjem besedilu: poslovni partner), na katerega je bilo v celoti vezano poslovanje;
3. razlogi, zaradi katerih pristojni organ za zaposlovanje osebo preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb, in sicer če:
   • se sama odjavi iz evidence brezposelnih oseb ali iz evidence oseb, vključenih v program aktivne politike zaposlovanja,
   • odkloni vključitev v ukrep aktivne politike zaposlovanja ali krši obveznosti, sprejete s pogodbo o vključitvi v ukrep aktivne politike zaposlovanja,
   • odkloni ustrezno ali primerno zaposlitev ali si pri pogovoru za zaposlitev ne prizadeva za njeno pridobitev,
   • dela ali je zaposlena na črno,
   • ni aktivni iskalec ali iskalka zaposlitve, razen če je te obveznosti oproščena z zaposlitvenim načrtom,
   • odkloni podpis zaposlitvenega načrta;
4. razlogi, zaradi katerih pristojni organ za zaposlovanje osebo preneha voditi v evidenci iskalcev zaposlitve, in sicer če:
   • se sama odjavi iz evidence iskalcev zaposlitve,
   • če se oseba v obdobju 6 mesecev po prijavi niti enkrat ne javi pri zavodu;
5. neprijavljenost pri pristojnem organu za zaposlovanje, kadar bi se oseba po predpisih, ki urejajo trg dela, lahko štela za brezposelno osebo
6. neprijavljenost pri pristojnem organu za zaposlovanje, kadar bi se oseba s statusom študenta, starejša od 26 let, po predpisih, ki urejajo trg dela, lahko vpisala v evidenco iskalcev zaposlitve;
7. neutemeljena opustitev uveljavljanja pravice, ki bi vplivala na socialni položaj te osebe oziroma njenih družinskih članov;
8. nepripravljenost za poziv k sklenitvi dogovora o preživljanju iz 19. člena tega zakona;
9. zavrnitev sklenitve oziroma neizvrševanje dogovora o aktivnem reševanju svoje socialne problematike;
10. prestajanje zaporne kazni;
11. izguba sredstev za preživljanje oziroma katerega koli dohodka, ne glede na to, ali se po tem zakonu šteje v lastni dohodek ali ne, iz razlogov, na katere je sama vplivala;
12. neuspešno opravljeno poskusno delo iz razlogov, zaradi katerih se lahko odpove pogodba o zaposlitvi iz krivdnih razlogov;
13. nepredloženega dokazila o vložitvi ustreznega pravnega sredstva po tretjem odstavku 17. člena tega zakona oziroma nesporočen podatek o tem, kje se to dokazilo nahaja.

Osebe, pri katerih obstajajo razlogi iz prvega in drugega odstavka tega člena, se pri ugotavljanju minimalnega dohodka družine ne upoštevajo, upoštevajo pa se njihovi dohodki in premoženje.

V kolikor bi torej sami od sebe podali odpoved, ne bi bili upravičeni do socialne pomoči. Zato predlagamo, da v kolikor gre za resne zdravstvene težave, poizveste pri svojem osebnem zdravniku o možnosti napotitve na invalidsko komisijo in možnosti uveljavljanja krajšega delovnega časa in dela z omejitvami, skladno s preostalimi delovnimi zmožnostmi. 

V kolikor bi uspešno pridobili invalidnost, denimo III. kategorije, bi pridobili odločbo, v kateri bi bile postavljene omejitve glede vašega delovnega mesa in dela, ki ga lahko opravljate. V kolikor delodajalec takšnega delovnega mesta ne bi mogel zagotoviti, bi vam lahko (oz. moral) podati odpoved in v tem primeru bi bili upravičeni do nadomestila za brezposelnost in tudi / ali denarne socialne pomoči.

V kolikor je možen dogovor z delodajalecem, pa je seveda možno, da odpoved pogodbe o zaposlitvi, denimo iz razloga nesposobnosti poda delodajalec. Tudi v tem primeru bi bili upravičeni do nadomestila za brezposelnost in tudi / ali denarne socialne pomoči.

e-obrazec - Vabilo na zagovor in obvestilo delavcu ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti

e-obrazec - Obvestilo sindikatu glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi

e-obrazec - Odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti delavca

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Kakšne možnosti ima delavec, ki želi odpovedati pogodbo o zaposlitvi?

Informiran.si - Kdaj in kako lahko delavec poda izredno odpoved?

Informiran.si - Kakšne so razlike med redno in izredno odpovedjo, ki jo poda delavec?

Informiran.si - Kaj morate nujno vedeti, preden se odločite za sporazumno prekinitev pogodbe o zaposlitvi.

Informiran.si - Kako delodajalec poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi?

Odgovor:

Treba bi bilo preveriti vsebino dokumentacije, ki ste jo prejeli s strani delodajalca, predvidevamo pa, da gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi, s ponudbo nove pogodbe pri novem delodajalcu (91. in 92. člen Zakona o delovnih razmerjih).

Kadar delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi in je delavcu že v času odpovednega roka s strani delodajalca oziroma zavoda za zaposlovanje ponujena nova ustrezna zaposlitev za nedoločen čas pri drugem delodajalcu in delavec sklene pogodbo o zaposlitvi, mu delodajalec ni dolžan izplačati odpravnine po 108. členu tega zakona, če se drugi delodajalec v pogodbi o zaposlitvi zaveže, da bo glede minimalnega odpovednega roka in pravice do odpravnine upošteval delovno dobo delavca pri obeh delodajalcih.

Ustrezna zaposlitev je zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi, in za delovni čas, kot je bil dogovorjen po prejšnji pogodbi o zaposlitvi, ter kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca.

V kolikor zaposlitve pri drugem delodajalcu ne sprejmete, ne boste sklenili delovnega razmerja pri novem delodajalcu. V vsakem primeru pa gre z vidika prvega delodajalca za odpoved.

Več lahko preberete spodaj:

Informiran.si - Kako delodajalec poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi?

Informiran.si - Kdaj in v kolikšnem znesku je delavec upravičen do odpravnine?

Odgovor:

Po določilih Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije dela ob nedeljah ni dovoljeno naložiti:

• delavcu, ki skrbi za otroka do treh (3) let starosti. Tako delo mu je lahko omogočeno na podlagi izrecne pisne pobude delavca, pod pogoji iz tretjega odstavka tega člena,
• delavki, v času nosečnosti in še eno leto po porodu, oziroma ves čas, ko doji otroka,
• enemu od delavcev – staršev, ki ima hudo bolnega otroka ali otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, in ki živi sam z otrokom in skrbi za njegovo vzgojo in varstvo. Tako delo mu je lahko omogočeno na podlagi izrecne pisne pobude delavca pod pogoji iz tretjega odstavka tega člena.

Delodajalec mora z letnim razporedom delovnega časa določiti takšen razpored delovnega časa, da delavec, eden od staršev, ki skrbi za predšolskega otroka od tretjega leta starosti dalje, ne bo razporejen na delovno obveznost več kot deset nedelj v posameznem koledarskem letu, pri čemer morata delovni nedelji posameznega delavca obvezno slediti najmanj dve prosti nedelji. Delavcu je lahko omogočeno delo izven te omejitve na podlagi njegove izrecne pisne pobude pod pogoji iz tretjega odstavka tega člena.

Za delavce, za katere ne veljajo omejitve ali prepovedi iz prejšnjih dveh odstavkov, mora delodajalec z letnim razporedom delovnega časa določiti takšen razpored delovnega časa, da delavec praviloma ne bo razporejen na delovno obveznost več kot na dve (2) nedelji v mesecu, vendar ne več kot šestindvajset (26) nedelj v letu.

Te omejitve ne veljajo za delodajalce, katerim država s posebnimi predpisi zaradi javnega interesa predpiše obvezno opravljanje dejavnosti, za delodajalce, ki opravljajo javno gospodarsko službo ali tržno dejavnost na podlagi zakona, ki ureja področje energetike. Prav tako omejitve ne veljajo za družinske člane delodajalca v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, kadar le-ta izvaja dejavnost ob nedeljah in z zakonom določenih praznikih, ki so dela prosti dnevi.

Prav tako te omejitve ne veljajo za tiste delavce, ki delajo v okviru zaključenega proizvodnega procesa (priprava in izdelava hrane – pekarna, slaščičarna ipd.), povezanega z osnovno trgovinsko dejavnostjo.

Pri tem je potrebno omeniti, da se bodo od 1.1.2018 začele uporabljati spremembe glede dela v nedeljo v trgovini, kot jih določa Aneks številka 3 h Kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije.

Po novem delodajalec v trgovini dela na nedelje ne bo smel naložiti:

• delavcu, ki skrbi za otroka do treh let starosti,
• delavki, v času nosečnosti in še eno leto po porodu, oziroma ves čas ko doji otroka,
• enemu od delavcev – staršev, ki ima hudo bolnega otroka ali otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, in ki živi sam z otrokom in skrbi za njegovo vzgojo in varstvo.

Delodajalec bo moral, za delavce, za katere ne veljajo omejitve ali prepoved iz prejšnjega odstavka, z letnim razporedom delovnega časa določiti takšen razpored delovnega časa, da delavec ne bo razporejen na delovno obveznost več kot na dve (2) nedelji v mesecu, vendar ne več kot petnajst (15) nedelj v letu.

Delo na praznike, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi in na dneve, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi delodajalec ne bo smel naložiti:

• delavcu, ki skrbi za otroka do treh let starosti,
• delavki, v času nosečnosti in še eno leto po porodu, oziroma ves čas ko doji otroka,
• enemu od delavcev – staršev, ki ima hudo bolnega otroka ali otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, in ki živi sam z otrokom in skrbi za njegovo vzgojo in varstvo.

Delodajalec ne bo smel razporediti delavca na delo na naslednje praznike, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi in na naslednje dneve, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi:

• 1. januar – novo leto,
• 8. februar – slovenski kulturni praznik,
• velikonočna nedelja,
• velikonočni ponedeljek,
• 1. maj – praznik dela,
• binkoštna nedelja,
• 25. junij – dan državnosti,
• 15. avgust – Marijino vnebovzetje,
• 1. november – dan spomina na mrtve,
• 25. december – božič.

Delodajalec bo lahko razporedil delavca na delo na naslednje praznike, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi in na naslednje dneve, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi:

• 2. januar – novo leto,
• 27. april – dan upora proti okupatorju,
• 2. maj – praznik dela,
• 31. oktober – dan reformacije,
• 26. december – dan samostojnosti in enotnosti.

Delo ob dnevih, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi, ne bo dovoljeno naložiti:

• delavcu, ki skrbi za otroka do treh let starosti. Tako delo mu je lahko omogočeno na podlagi izrecne lastnoročno podpisane pobude delavca,
• delavki, v času nosečnosti in še eno leto po porodu, oziroma ves čas ko doji otroka,
• enemu od delavcev – staršev, ki ima hudo bolnega otroka ali otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, in ki živi sam z otrokom in skrbi za njegovo vzgojo in varstvo. Tako delo mu je lahko omogočeno na podlagi izrecne lastnoročno podpisane pobude delavca.

Poleg tega bo moral delodajalec z letnim razporedom delovnega časa določiti takšen razpored delovnega časa, da delavec ne bo razporejen na delovno obveznost na najmanj pet (5) dni v letu, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi, praviloma 1. januarja, 1. maja, 1. novembra, 25. decembra in na velikonočno nedeljo.

V primeru, da bo delavec delal na ostale z zakonom določene praznike in dela proste dni, mu bo delodajalec dolžan omogočiti izrabo ur, opravljenih na ta dan, najkasneje v naslednjem mesecu ali mu je te ure dolžan izplačati.

Tudi nove omejitve pa ne bodo veljale za delodajalce, katerim država s posebnimi predpisi zaradi javnega interesa predpiše obvezno opravljanje dejavnosti, za delodajalce, ki opravljajo javno gospodarsko službo ali tržno dejavnost na podlagi zakona, ki ureja področje energetike. Prav tako omejitve ne veljajo za družinske člane delodajalca v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, kadar le-ta izvaja dejavnost ob nedeljah in z zakonom določenih praznikih, ki so dela prosti dnevi.

Niti ne bodo veljale za tiste delavce, ki delajo v okviru zaključenega proizvodnega procesa (priprava in izdelava hrane – pekarna, slaščičarna ipd.), povezanega z osnovno trgovinsko dejavnostjo.

Ne trenutne, ne nove omejitve dela v nedeljo določene v kolektivni pogodbi, pa se neposredno ne nanašajo na starejšega delavca. Tako da v tem primeru še vedno veljajo omejitve dela v nedeljo, ki veljajo za vse zaposlene v trgovini (ki niso dodatno varovani po zgornjih določilih), ter določila Zakona o delovnih razmerjih, po katerih delavci, starejši od 55 let, uživajo posebno varstvo. Med drugim, starejšemu delavcu delodajalec brez delavčevega pisnega soglasja ne sme odrediti nadurnega ali nočnega dela.

e-obrazec - Soglasje delavca za nočno in/ali nadurno delo

Starejši delavec lahko delo v nedeljo tako odkloni, v kolikor gre za nadurno, ne za redno delo.

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si -  Kdaj in kdo lahko opravlja nadurno delo?