Jubilejne nagrade niso del Zakona o delovnih razmerjih ampak so opredeljene in določene v posameznih kolektivnih pogodbah. Za odgovor ali ste ali niste upravičene do jubilejne nagrade, je potrebno preveriti določila morebitne kolektivne pogodbe, ki velja za vašega delodajalca.
Pri tem je potrebno opozoriti, da terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let.
V kolikor sklepamo, vas zanima odpravnina ob prekinitvi pogodbe o zaposlitvi in ne odpravnina ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Ob prekinitvi pogodbe o zaposlitvi delavcu pripada odpravnina, v kolikor gre za redno odpoved o zaposlitvi s strani delodajalca iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti ter tudi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela (v kolikor je pri delodajalacu zaposlen za več ko 1 leto). Odpravnina pripada delavcu tudi, v kolikor sam poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, kot tudi če mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi v stečajnem postopku, postopku prisilne likvidacije ali v primeru potrjene prisilne poravnave. Odpravnina oz. del odpravnine pripade delavcu tudi v nekaterih primerih prezaposlitve pri istem ali drugem delodajalcu.
Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.
Delavcu pripada odpravnina v višini:
Za delo pri delodajalcu se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih.
Višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove iz prvega odstavka tega člena, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače.
V postopku prisilne poravnave se delavec in delodajalec lahko pisno sporazumeta o načinu, obliki ali zmanjšanju višine odpravnine po prvem odstavku tega člena, če bi bil zaradi izplačila odpravnine ogrožen obstoj večjega števila delovnih mest pri delodajalcu.
Če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače, mora delodajalec izplačati delavcu odpravnino ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi.
Če s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti ni določeno drugače, je delodajalec delavcu, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let in se upokoji, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi dolžan izplačati odpravnino v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje. Delodajalec lahko izplača odpravnino v breme posebnega zavarovanja.
Če se delavec po upokojitvi ponovno zaposli, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi nima pravice do odpravnine po prejšnjem odstavku.
Če se delavec, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let, delno upokoji, ima pri delodajalcu, pri katerem mu je prenehala pogodba o zaposlitvi in je sklenil novo za krajši delovni čas, pravico do odpravnine v sorazmernem delu.
Delodajalec je dolžan delavcu, ki dela krajši delovni čas in je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let, v primeru upokojitve izplačati odpravnino sorazmerno delovnemu času, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v skladu s 67. členom Zakona o delovnih razmerjih.
Delavec ni upravičen do odpravnine po prvem odstavku tega člena, če ima pravico do odpravnine po 108. členu Zakona o delovnih razmerjih in če je delodajalec zanj financiral dokup pokojninske dobe. Delavec je upravičen do izplačila razlike, če je znesek odpravnine po 108. členu Zakona o delovnih razmerjih oziroma znesek za dokup pokojninske dobe nižji od zneska odpravnine po prvem odstavku tega člena.
Več informacij najdete spodaj:
Informiran.si - Kdaj in v kolikšnem znesku je delavec upravičen do odpravnine?
Informiran.si - Podrobnosti o pogodbi o zaposlitvi za določen čas, ki jih morda ne poznate, a so zelo pomembne
Informiran.si - Vse o poskusnem delu - Kdaj se lahko sklene, kakšne so omejitve, kaj, če je neuspešno, kdaj delavcu pripade odpravnina?
Informiran.si - Kako delodajalec poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi?
Informiran.si - Kakšen je nov postopek po katerem lahko delavec poda izredno odpoved?
Naziv delovnega mesta oziroma vrsta dela, s kratkim opisom dela, ki ga mora delavec opravljati po pogodbi o zaposlitvi in za katero se zahtevajo enaka raven in smer izobrazbe in drugi pogoji za opravljanje dela v skladu z 22. členom tega zakona, je ena od obveznih sestavin, ki jih mora vsebovati pogodba o zaposlitvi.
Glede na določila Zakona o delovnih razmerjih mora delavec vestno opravljati delo na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu.
V primerih, določenih z zakonom ali kolektivno pogodbo, mora delavec opravljati tudi drugo delo.
V kolikor z zakonom ali kolektivno pogodbo ni določeno drugače, lahko delodajalec z namenom ohranitve zaposlitve ali zagotovitve nemotenega poteka delovnega procesa delavcu pisno odredi začasno opravljanje drugega ustreznega dela v primerih začasno povečanega obsega dela na drugem delovnem mestu oziroma vrsti dela pri delodajalcu, začasno zmanjšanega obsega dela na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, ki ga opravlja, in nadomeščanja začasno odsotnega delavca. Pisna odreditev se lahko pošlje delavcu tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec.
Ustrezno delo iz prejšnjega odstavka je delo, za katerega delavec izpolnjuje pogoje in za katerega se zahteva enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se zahteva za opravljanje dela, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, in za delovni čas, kot je dogovorjen za delo, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ter kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca.
Manjši delodajalec lahko v primerih iz tretjega odstavka tega člena delavcu pisno odredi tudi začasno opravljanje drugega primernega dela. Primerno delo je delo, za katerega se zahteva enaka vrsta in največ ena raven nižja izobrazba kot se zahteva za opravljanje dela, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, in za delovni čas, kot je dogovorjen za delo, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ter kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca.
Odreditev drugega ustreznega oziroma primernega dela v skladu s tretjim in petim odstavkom tega člena lahko traja največ tri mesece v koledarskem letu.
Delavec, ki začasno opravlja drugo ustrezno oziroma primerno delo, ima pravico do plače, kot da bi opravljal svoje delo, če je to zanj ugodnejše.
Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije določa opravljanje drugega dela še bolj natančno in sicer je delavec dolžan opravljati drugo delo ne glede na vrsto in raven izobrazbe v naslednjih primerih:
V primerih iz prejšnjega odstavka lahko drugo delo traja dokler obstajajo razlogi vendar ne več kot petinštirideset (45) delovnih dni v koledarskem letu, oziroma za čas trajanja odpovednega roka.
Delavec je dolžan opravljati drugo delo ne glede na vrsto in raven izobrazbe v primeru nesreč, ki jih povzroči delovanje naravnih sil (elementarne nesreče) za ves čas dokler je nujno, da se rešijo človeška življenja, obvaruje zdravje ali prepreči materialna škoda.
Delavec je dolžan, poleg primerov navedenih v zakonu opravljati drugo ustrezno delo, tudi v času začasnega neizpolnjevanja zdravstvenih pogojev za opravljanje dela ves čas dokler trajajo razlogi vendar ne več kot šest (6) mesecev.
Manjši delodajalec lahko v primerih iz prejšnjega odstavka odredi opravljanje drugega primernega dela.
Delodajalec lahko odredi katerokoli drugo delo iz tega člena v primeru, če je delavec za takšno delo ustrezno usposobljen in zdravstveno zmožen.
Za čas opravljanja kateregakoli drugega dela iz tega člena delavcu pripada plača, ki je zanj ugodnejša.
Na delovnem mestu lahko opravljate delo, ki ustreza vaši preostali delovni zmožnosti, opravljanje dela pa poteka s krajšim delovnim časom glede na vašo preostalo delovno zmožnost.
Delodajalec mora spoštovati odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje odločbo, kjer so navedene omejitve dela, ki ga lahko opravljate. Delo mora tako potekati v okviru in ob upoštevanju omejitev, ki so navedene v odločbi invalidske komisije.
Če menite, da delovno mesto ni ustrezno, lahko zahtevate dopolnilno mnenje invalidske komisije o ustreznosti vašega delovnega mesta. Delodajalec vam mora, kot omenjeno, zagotoviti delovno mesto, skladno z odločbo, če tega ne more zagotoviti, pa vam lahko odpove pogodbo o zaposlitvi. V tem primeru Vam pripada odpravnina.
Delavec je dolžan na zahtevo delodajalca opravljati delo preko polnega delovnega časa – nadurno delo:
Delodajalec mora delavcu nadurno delo odrediti v pisni obliki praviloma pred začetkom dela. Če zaradi narave dela ali nujnosti opravljanja nadurnega dela ni možno odrediti nadurnega dela delavcu pisno pred začetkom dela, se lahko nadurno delo odredi tudi ustno. V tem primeru se pisna odreditev vroči delavcu naknadno, vendar najkasneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu.
e-obrazec - Odreditev nadurnega dela
Nadurno delo lahko traja največ osem ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 170 ur na leto. Delovni dan lahko traja največ deset ur. Dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev se lahko upošteva kot povprečna omejitev v obdobju, določenem z zakonom ali kolektivno pogodbo, in ne sme biti daljše od šestih mesecev.
Nadurno delo lahko s soglasjem delavca traja tudi preko letne časovne omejitve iz prejšnjega odstavka, vendar skupaj največ 230 ur na leto. V primeru vsakokratne odreditve nadurnega dela, ki presega 170 ur na leto, mora delodajalec pridobiti pisno soglasje delavca.
V primeru odklonitve pisnega soglasja iz prejšnjega odstavka, delavec ne sme biti izpostavljen neugodnim posledicam v delovnem razmerju.
Nadurno delo se ne sme uvesti, če je delo možno opraviti v polnem delovnem času z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa z uvajanjem novih izmen ali z zaposlitvijo novih delavcev.
Delodajalec ne sme naložiti dela preko polnega delovnega časa po 144. in 145. členu Zakona o delovnih razmerjih:
Starejšemu delavcu (delavcu starejšemu od 55 let) delodajalec brez delavčevega pisnega soglasja ne sme odrediti nadurnega ali nočnega dela.
e-obrazec - Soglasje delavca za nočno in/ali nadurno delo
Če podpis soglasja zavrnete, ne smete biti izpostavljeni neugodnim posledicam v delovnem razmerju. Zoper delodajalca lahko podate tudi prijavo na pristojni Inšpektorat RS za delo. Globa za delodajalca, ki starejšemu delavcu brez njegovega soglasja odredi nadurno ali nočno delo, lahko znaša od 100 do 2.000 EUR. Globa za odgovorono osebo delodajalca pa znaša od 100 do 800 EUR.
Več informacij najdete spodaj:
Informiran.si - Kdo in kdaj lahko opravlja nadurno delo?
Všečkaj MojMaliPravnik.net na Facebook-u in spremljaj najnovejše objavljene nasvete, ter ugodnosti in popuste za naše Facebook fane...
