Brezplačni pravni nasveti objavljeni na MojMaliPravnik.net.

Vprašanje:

Imam pri 55 letih in 36 letih delovne dobe pravico do prostih nedelj in praznikov? Me lahko premestijo?
 
 

Odgovor:

Za natančen odgovor bi morali preveriti določbe vaše pogodbo o zaposlitvi in drugih aktov, ki določajo in omejujejo vaše delo in delovni čas.

Predvsem je potrebno preverili, katero delo se v vašem primeru šteje za redno in katero za nadurno delo. Po dopolnjenem 55. letu, ste po določbah ZDR-1, smatrani kot starejši delavec.

Delodajalec lahko starejšemu delavcu naloži opravljanje nadurnega dela, torej delo preko polnega delovnega časa, le če poda pisno soglasje.

e-obrazec - Soglasje delavca za nočno in/ali nadurno delo

V kolikor se delo v nedeljo in praznik smatra kot nadurno delo, vam dela ni potrebno opravljati, če ne podate soglasja. V kolikor se to delo smatra za del rednega delovnega časa, pa ste delo dolžni opravljati. V tem primeru bi bilo potrebno preveriti, ali natančnejše omejitve določa vaša pogodba o zaposlitvi, interni akt delodajalca ali kolektivna pogodba, ki velja za vašega delodajalca.

Kar se tiče premestitve na drugo delovno mesto. Starejši delavec lahko sklene pogodbo o zaposlitvi oziroma ima pravico, da začne delati s krajšim delovnim časom od polnega na istem ali drugem ustreznem delovnem mestu, če se delno upokoji.

Naziv delovnega mesta, vrsta dela, s kratkim opisom dela in kraj opravljanja dela, so po določbah Zakona o delovnih razmerjih  obvezne sestavine pogodbe o zaposlitvi. V kolikor se katera od teh določb pogodbe spremeni, je potrebno skleniti novo pogodbo o zaposlitvi.

e-obrazec - Pogodba o zaposlitvi

Zato predvidevamo da gre v vašem primeru za odpoved pogodbo o zaposlitvi z ponudbo nove (91. člen ZDR-1) ustrezne zaposlitve. Ustrezna zaposlitev je zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi, in za delovni čas, kot je bil dogovorjen po prejšnji pogodbi o zaposlitvi, ter kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca.

Čeprav pogoja starosti še ne dosegate pa je možno, da dosegate pogoj manj kot 5 let do upokojitve. Zato je potrebno opozoriti tudi, da delodajalec ne sme delavcu, ki je dopolnil starost 58 let ali delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe, brez njegovega pisnega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, razen:

  • če je delavcu zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino,
  • če je delavcu ponujena nova ustrezna zaposlitev pri delodajalcu v skladu s prvim odstavkom 91. člena ali v skladu z 92. členom tega zakona,
  • v primeru, da delavec ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi že izpolnjuje pogoje za varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi po tem členu, razen v primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi v skladu s prejšnjo alinejo,
  • v primeru uvedbe postopka prenehanja delodajalca.

e-obrazec - Soglasje starejšega delavca, za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga

Glede opravljanja dela, za katerega imate sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, pa je potrebno omeniti tudi, da mora, v primerih, določenih z zakonom ali kolektivno pogodbo, delavec opravljati tudi drugo delo. Takšna odreditev lahko traja največ tri mesece v koledarskem letu.

V kolikor z zakonom ali kolektivno pogodbo ni določeno drugače, lahko delodajalec z namenom ohranitve zaposlitve ali zagotovitve nemotenega poteka delovnega procesa delavcu pisno odredi začasno opravljanje drugega ustreznega dela v primerih začasno povečanega obsega dela na drugem delovnem mestu oziroma vrsti dela pri delodajalcu, začasno zmanjšanega obsega dela na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, ki ga opravlja, in nadomeščanja začasno odsotnega delavca. Pisna odreditev se lahko pošlje delavcu tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec.

Ustrezno delo iz prejšnjega odstavka je delo, za katerega delavec izpolnjuje pogoje in za katerega se zahteva enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se zahteva za opravljanje dela, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, in za delovni čas, kot je dogovorjen za delo, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ter kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca.

 

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si -  Kdaj in kdo lahko opravlja nadurno delo?

Informiran.si - Kako delodajalec poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi?

MojMaliPravnik
Brezplačni pravni odgovor

Vprašanje:

Sem tujec v službi 10 let. Lahko zahtevam od delodajalca izobraževanje Slovenščine na osnovni ravni?

 
 

Odgovor:

Po določilih Zakona o delovnih razmerjih je delodajalec dolžan, za zagotavljanje dela, delavcu zagotavljati izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje v skladu s 170. členom tega zakona. Delodajalec za zagotavljanje dela in uporabnik se v dogovoru iz prejšnjega odstavka dogovorita tudi o izobraževanju, izpopolnjevanju in usposabljanju delavca v času napotitve pri uporabniku.

Delavec ima pravico in dolžnost do stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja v skladu s potrebami delovnega procesa, z namenom ohranitve oziroma širitve sposobnosti za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi, ohranitve zaposlitve ter povečanja zaposljivosti.

Delodajalec je dolžan zagotoviti izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje delavcev, če tako zahtevajo potrebe delovnega procesa ali če se je z izobraževanjem, izpopolnjevanjem ali usposabljanjem možno izogniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga. V skladu s potrebami izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja delavcev ima delodajalec pravico delavca napotiti na izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, delavec pa ima pravico, da sam kandidira.

Trajanje in potek izobraževanja ter pravice pogodbenih strank med izobraževanjem in po njem se določijo s pogodbo o izobraževanju oziroma s kolektivno pogodbo.

e-obrazec - Pogodba o izobraževanju delavca v interesu delodajalca

Če delodajalec napoti delavca na izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje iz razlogov iz drugega odstavka tega člena, nosi stroške tega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja delodajalec.

MojMaliPravnik
Brezplačni pravni odgovor

Vprašanje:

Kdaj mora biti izplačana plača, če je 18. nedelja?
 

Odgovor:

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 134. členu določa, da se plača se plačuje za plačilna obdobja, ki ne smejo biti daljša od enega meseca in najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja. Plača mora biti delavcu na razpolago na določen plačilni dan.

Če je plačilni dan dela prosti dan, se plača izplača najkasneje prvi naslednji delovni dan.

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Katere so najpomembnejše pravice delavca?

MojMaliPravnik
Brezplačni pravni odgovor

Vprašanje:

Žena je dobila bolniško zaradi vročine in se komaj premika, pa je mogla v službo, ker baje nimajo menjave. Kaj storiti?
 

Odgovor:

Po določilu 167. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) je delavec upravičen do odsotnosti z dela v primerih začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe in v drugih primerih, v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju.

Predlagamo, da se obrnete na pristojni Inšpekotrat za delo. Z globo od 400 do 12.000 eurov se kaznuje za prekršek delodajalec in z globo od 40 do 2.000 eurov odgovorna oseba delodajalca, če odreče ali omeji pravice, ki pripadajo zavarovani osebi na podlagi  Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

MojMaliPravnik
Brezplačni pravni odgovor

Vprašanje:

V JS sem zaposlena na 2 delovnih mestih - na vsakem polovično. Kako se obračuna dopust, regres, prispevki, malica?
 

Odgovor:

V prvem koraku je potrebno opozoriti, da bi za konkreten odgovor morali pregledati določila vaših pogodb o zaposlitvi, ki ste jih sklenili z delodajalcema. Preveriti bi bilo namreč potrebno določila vaših pogodb o zaposlitvi, kolektivnih pogodb in internih aktov, ki veljajo za vaša delodajalca. Pri čemer je treba upoštevati še, da upoštevaje tretji dostavek 16. člena Zakon o javnih uslužbencih, delodajalec javnemu uslužbencu ne sme zagotavljati pravic v večjem obsegu, kot je to določeno z zakonom, podzakonskim predpisom ali s kolektivno pogodbo, če bi s tem obremenil javna sredstva.

Delavec lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas z več delodajalci in tako doseže polni delovni čas, določen z zakonom. Delavec se mora pri tem sporazumeti z delodajalci o delovnem času, o načinu izrabe letnega dopusta in o drugih odsotnostih z dela. Delodajalci, pri katerih je delavec zaposlen s krajšim delovnim časom, so dolžni delavcu zagotoviti sočasno izrabo letnega dopusta in drugih odsotnosti z dela, razen če bi jim to povzročilo škodo.

Glede dopusta Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da če delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu je vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu, razen če se delavec in delodajalec dogovorita drugače.

Glede regresa določa, da če ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa.

Torej vam je vsak od delodajalcev, v kolikor ni dogovorjeno drugače, dolžan izplačati polovični regres in omogočiti polovico odmerjenega dopusta.

 

Prispevki se obračunajo glede na plačo in jih obračuna vsak od delodajalcev ločeno.

Regres za prehrano med delom kot tudi povračilo stroškov prevoza na delo in z dela sta za javne uslužbence urejena v aneksih h kolektivnim pogodbam dejavnosti, ki so bili hkrati z ZUJF objavljeni v Uradnem listu RS. Po določilih Zakona za uravnoteženje javnih financ je regres za prehrano povračilo stroškov prehrane med delom. Izplačilo regresa za prehrano pripada zaposlenemu za dan prisotnosti na delu, pri čemer se kot dan prisotnosti šteje osem ur. Ne glede na to določilo je do regresa upravičen tudi zaposleni, ki dela več kot štiri in manj kot osem ur dnevno oziroma dela krajši delovni čas na podlagi zakona.

Glede na to, do regresa za prehrano niste upravičeni, v kolikor poteka delo pri vsakemu od delodajalcev po 4 ure.  kot omenjeno, pa bi morali za povsem konkreten odgovor, preveriti zadevo bolj konkretno.

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Koliko dopusta pripada delavcu, kako se določi in kako izrabi

Informiran.si - Odgovori na najpogostejša vprašanja o regresu

Informiran.si - Katere so najpomembnejše pravice delavca?

MojMaliPravnik
Brezplačni pravni odgovor

Pomagali smo že mnogim...:

 


Všečkaj MojMaliPravnik.net na Facebook-u in spremljaj najnovejše objavljene nasvete, ter ugodnosti in popuste za naše Facebook fane...

Všečkaj MojMaliPravnik.net na Facebook-u!