Brezplačni pravni nasveti objavljeni na MojMaliPravnik.net.

Vprašanje:

V staležu sem bila od 2.10.2017, do konec decembra 2017. Mi pripada solidarnostna pomoč? Zaposlena sem v šolstvu.

 

Odgovor:

Po določilih Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, delavcu oziroma njegovi družini pripada solidarnostna pomoč v višini neto osnove določene na podlagi zakona o začasni določitvi osnove za določanje plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 19/97), in sicer v naslednjih primerih:

  • smrt delavca ali ožjega družinskega člana;
  • težja invalidnost;
  • daljša bolezen;
  • elementarne nesreče ali požari.

Glede definicije daljše odsotnosti se uporablja Razlaga kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji. Pod daljšo bolezen se šteje bolezen, ki traja tri mesece ali več.

Aneks h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 40/12) določa izplačilo solidarnostne pomoči natančneje in sicer je delodajalec dolžan izplačati javnemu uslužbencu solidarnostno pomoč v višini 577,51 EUR v primerih in po postopku, določenem v kolektivni pogodbi.

Do izplačila solidarnostne pomoči je upravičen javni uslužbenec, če njegova osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer, ne presega oziroma ne bi presegala višine minimalne plače. V primeru požara in naravne nesreče, kot jih določajo predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, omejitve iz prejšnjega stavka ne veljajo.

Javni uslužbenec lahko vloži zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči v roku 60 dni od nastanka primera oziroma od trenutka, ko je bil zahtevo zmožen vložiti.

Dodatno Aneks h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 46/13) določa, da članu reprezentativnega sindikata, podpisnika tega aneksa, pripada za 20% višja solidarnostna pomoč.

Do izplačila solidarnostne pomoči je upravičen član reprezentativnega sindikata iz prejšnjega odstavka, če njegova osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer, ne presega oziroma ne bi presegala višine 130% minimalne plače. V primeru požara in naravne nesreče, kot jih določajo predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, omejitve iz prejšnjega stavka ne veljajo.

Zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči iz prvega odstavka vloži sindikat, na predlog člana, v roku 60 dni od nastanka primera oziroma od trenutka, ko je bil upravičenec zmožen vložiti predlog.

MojMaliPravnik
Brezplačni pravni odgovor

Vprašanje:

Star sem 50 let in imam 30 let delovne dobe. Delam v manjši tiskarni, privatni sektor. Koliko dni dopusta mi pripada?
 

Odgovor:

Za natančen odgovor bi bilo potrebno preveriti določila vaše pogodbe o zaposlitvi, kjer je opredeljena odmere letnega dopusta.

Dodatno morate vedeti, da vam je delodajalec dolžan odmeriti dopust za tekoče koledarsko leto, najkasneje do 31. marca.

e-obrazec - Sklep o določitvi letnega dopusta

V vprašanju niste navedli, predvidevamo pa da v vašem primeru veljajo določbe Kolektivne pogodbe grafične dejavnosti in Zakona o delovnih razmerjih. Kot omenjeno, pa bi bilo potrebno preveriti določila vaše pogodbe o zaposlitvi. Glede na podane informacije vam lahko podamo odgovor glede na določila teh dveh predpisov.

Po določilih Zakona o delovnih razmerjih, letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali dela delavec polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Minimalno število dni letnega dopusta delavca je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca.

Starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, ima pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta.

Delavec ima pravico do enega dodatnega dneva letnega dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti.

Kolektivna pogodba grafične dejavnosti določa, da delavcu poleg osnovnega 18-dnevnega dopusta, delavcu pripadajo dodatni dnevi dopusta po sledečih kriterijih:

  • delovna doba delavca,
  • pogoji dela z izmenskim delom,
  • strokovna zahtevnost delovnega mesta,
  • socialno zdravstveni kriteriji,
  • poseben prispevek delavca k uspehu podjetja.

1. Kriterij skupne delovne dobe:

  • za vsakih dopolnjenih 5 let po 1 dan

2. Kriterij pogojev dela:

Izmensko delo, ki se opravlja po letnem razporedu:

Delavcem, ki delajo v izmenskem delu pripada:

  • ženskam z nočnim delom 3 dni
  • delavcem z nočnim delom 2 dni
  • delavcem, s stalnim dvoizmenskim delom 1 dan

3. Kriterij strokovne zahtevnosti delovnega mesta:

  • delavcem na delovnim mestih I. in II. skupine 1 dan
  • delavcem na delovnih mestih III. in IV. skupine 2 dni
  • delavcem na delovnih mestih V. in VI. skupine 3 dni
  • delavcem na delovnih mestih VII. in VIII. in IX skupine 4 dni

4. Socialno zdravstveni kriteriji:

  • delovni invalidi in delavci z najmanj 60% telesno okvaro 3 dni
  • starši oziroma delavci, ki negujejo in varujejo težje telesno ali težko duševno prizadeto osebo 5 dni
  • roditelj z otrokom do 15 let 1 dan
  • roditelj z dvema otrokoma do 15 let 2 dni
  • delavci, ki so dopolnili 50 let starosti 5 dni

5. Mladoletni delavci do 18 let dodatno 7 dni

6. Poseben prispevek delavca k uspehu delodajalca

Delavcem, ki izjemno prispevajo k uspehu delodajalca, lahko poslovodni organ odobri še dodatne dni letnega dopusta.

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Koliko dopusta pripada delavcu, kako se določi in kako izrabi

MojMaliPravnik
Brezplačni pravni odgovor

Vprašanje:

1.6.2018 bom star 57 let. 38 let delam v trgovini. Kako je z delom v nedeljo, prazniki, in v soboto 10 ur?
 

Odgovor:

V prvem koraku je potrebno preveriti, katero delo se smatra kot vaše redno delo in kaj se smatra kot nadurno delo. Po dopolnjenem 55. letu, ste po določbah ZDR-1, smatrani kot starejši delavec. To pomeni, da vam lahko delodajalec naloži opravljanje nadurnega dela le, če za to podate pisno soglasje.

e-obrazec - Soglasje delavca za nočno in/ali nadurno delo

Pri tem je potrebno omeniti, da se kot nadurno delo smatra kot delo preko polnega delovnega časa.

Delo v nedeljo in ob praznikih določa Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije.

Od 1.1.2018, ko so se začele uporabljati spremembe glede dela v nedeljo.

Delodajalec v trgovini dela na nedelje ne sme naložiti:

  • delavcu, ki skrbi za otroka do treh let starosti,
  • delavki, v času nosečnosti in še eno leto po porodu, oziroma ves čas ko doji otroka,
  • enemu od delavcev – staršev, ki ima hudo bolnega otroka ali otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, in ki živi sam z otrokom in skrbi za njegovo vzgojo in varstvo.

Delodajalec mora, za delavce, za katere ne veljajo omejitve ali prepoved iz prejšnjega odstavka, z letnim razporedom delovnega časa določiti takšen razpored delovnega časa, da delavec ne bo razporejen na delovno obveznost več kot na dve (2) nedelji v mesecu, vendar ne več kot petnajst (15) nedelj v letu.

Delo na praznike, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi in na dneve, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi delodajalec ne sme naložiti:

  • delavcu, ki skrbi za otroka do treh let starosti,
  • delavki, v času nosečnosti in še eno leto po porodu, oziroma ves čas ko doji otroka,
  • enemu od delavcev – staršev, ki ima hudo bolnega otroka ali otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, in ki živi sam z otrokom in skrbi za njegovo vzgojo in varstvo.

Delodajalec ne sme razporediti delavca na delo na naslednje praznike, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi in na naslednje dneve, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi:

  • 1. januar – novo leto,
  • 8. februar – slovenski kulturni praznik,
  • velikonočna nedelja,
  • velikonočni ponedeljek,
  • 1. maj – praznik dela,
  • binkoštna nedelja,
  • 25. junij – dan državnosti,
  • 15. avgust – Marijino vnebovzetje,
  • 1. november – dan spomina na mrtve,
  • 25. december – božič.

Delodajalec lahko razporedi delavca na delo na naslednje praznike, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi in na naslednje dneve, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi:

  • 2. januar – novo leto,
  • 27. april – dan upora proti okupatorju,
  • 2. maj – praznik dela,
  • 31. oktober – dan reformacije,
  • 26. december – dan samostojnosti in enotnosti.

Delo ob dnevih, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi, ni dovoljeno naložiti:

  • delavcu, ki skrbi za otroka do treh let starosti. Tako delo mu je lahko omogočeno na podlagi izrecne lastnoročno podpisane pobude delavca,
  • delavki, v času nosečnosti in še eno leto po porodu, oziroma ves čas ko doji otroka,
  • enemu od delavcev – staršev, ki ima hudo bolnega otroka ali otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, in ki živi sam z otrokom in skrbi za njegovo vzgojo in varstvo. Tako delo mu je lahko omogočeno na podlagi izrecne lastnoročno podpisane pobude delavca.

Delodajalec mora z letnim razporedom delovnega časa določiti takšen razpored delovnega časa, da delavec ni razporejen na delovno obveznost na najmanj pet (5) dni v letu, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi, praviloma 1. januarja, 1. maja, 1. novembra, 25. decembra in na velikonočno nedeljo.

V primeru, da delavec dela na ostale z zakonom določene praznike in dela proste dni, mu je delodajalec dolžan omogočiti izrabo ur, opravljenih na ta dan, najkasneje v naslednjem mesecu ali mu je te ure dolžan izplačati.

Te omejitve ne veljajo za delodajalce, katerim država s posebnimi predpisi zaradi javnega interesa predpiše obvezno opravljanje dejavnosti, za delodajalce, ki opravljajo javno gospodarsko službo ali tržno dejavnost na podlagi zakona, ki ureja področje energetike. Prav tako omejitve ne veljajo za družinske člane delodajalca v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, kadar le-ta izvaja dejavnost ob nedeljah in z zakonom določenih praznikih, ki so dela prosti dnevi.

Niti ne veljajo za tiste delavce, ki delajo v okviru zaključenega proizvodnega procesa (priprava in izdelava hrane – pekarna, slaščičarna ipd.), povezanega z osnovno trgovinsko dejavnostjo.

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si -  Kdaj in kdo lahko opravlja nadurno delo?

MojMaliPravnik
Brezplačni pravni odgovor

Vprašanje:

Žena stara 53,5 let. Ima 36 let in 3 mesece delovne dobe. V podpis je dobila novo pogodbo. Jo lahko odpustijo brez odpravnine, če ne podpiše? Obvezno soglasje za nočno delo?
 

Odgovor:

Glede na podane informacije predvidevamo, da gre v ženinem primeru za odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca, s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi po 91. členu Zakona o delovnih razmerjih.

e-obrazec - Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov

Če bo žena sprejela ponudbo delodajalca, mora skleniti novo pogodbo o zaposlitvi v roku 15 dni od prejema pisne ponudbe.

e-obrazec - Pogodba o zaposlitvi

Pri tem je pomembno vedeti, ali ji je delodajalec ponudil ustrezno novo zaposlitev. Ustrezna zaposlitev je zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi, in za delovni čas, kot je bil dogovorjen po prejšnji pogodbi o zaposlitvi, ter kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca.

Če gre za ustrezno zaposlitev za nedoločen čas in jo bo žena sprejela, nima pravice do odpravnine, obdrži pa pravico do pravnega varstva pred pristojnim sodiščem, kot v drugih primerih redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V primeru ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi se šteje, da je bila nova pogodba sklenjena pod razveznim pogojem.

Če ne bo sprejela ponudbe delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev in za nedoločen čas, nima pravice do odpravnine po 108. členu Zakona o delovnih razmerjih.

V primeru, ko gre za neustrezno zaposlitev in jo bo žena sprejela, ima pravico do sorazmernega dela odpravnine v višini, ki jo dogovori z delodajalcem.

e-obrazec - Dogovor o odpravnini

V kolikor zavrne neustrezno zaposlitev, je upravičena do odpravnine.

Pomembna je tudi določba o varstvu delavca pred upokojitvijo po 114. členu Zakona o delovnih razmerjih.

Delodajalec ne sme delavcu, ki je dopolnil starost 58 let ali delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe, brez njegovega pisnega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, razen:

  • če je delavcu zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino,
  • če je delavcu ponujena nova ustrezna zaposlitev pri delodajalcu v skladu s prvim odstavkom 91. člena ali v skladu z 92. členom tega zakona,
  • v primeru, da delavec ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi že izpolnjuje pogoje za varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi po tem členu, razen v primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi v skladu s prejšnjo alinejo,
  • v primeru uvedbe postopka prenehanja delodajalca.

e-obrazec - Soglasje starejšega delavca (delavca pred upokojitvijo), k redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga

Kar se tiče opravljanja nočnega dela, delodajalec ne sme naložiti nadurnega ali nočnega dela starejšemu delavcu, brez njegovega pisnega soglasja. Za starejšega delavca se šteje delavec starejši od 55 let.

e-obrazec - Soglasje delavca za nočno in/ali nadurno delo

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Kdaj lahko delodajalec spremeni pogodbo o zaposlitvi?

Informiran.si - Sprememba pogodbe o zaposlitvi - Kdaj zadošča aneks, kdaj pa je potrebno skleniti novo pogodbo o zaposlitvi? 

Informiran.si - Kako delodajalec poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi? 

Informiran.si - Kakšni so odpovedni roki pri prekinitvi pogodbe o zaposlitvi? 

Informiran.si - Kdaj in v kolikšnem znesku je delavec upravičen do odpravnine? 

MojMaliPravnik
Brezplačni pravni odgovor

Vprašanje:

Me pri 61. letih lahko dajo za letečo pomoč po vseh trgovinah? Sem vrtoglava in težko vozim. Sedaj vozim le 15 km?
 

Odgovor:

Najprej moramo opozoriti, da bi morali za konkreten odgovor preveriti določbe vaše konkretne pogodbe o zaposlitve in morebitnih drugih aktov, ki določajo način opravljanja dela pri delodajalcu. Po določbah pa so Zakona o delovnih razmerjih naziv delovnega mesta, vrsta dela, s kratkim opisom dela in kraj opravljanja dela, obvezne sestavine pogodbe o zaposlitvi. V kolikor se katera od teh določb pogodbe spremeni, je potrebno skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. 

V kolikor ne gre za iztek pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ampak za spremembo obstojege pogodbe o zaposlitvi, spremembe veljajo le, v kolikor se strinjate s podpisom nove pogodbe o zaposlitvi.

V tem primeru bi delodajalec lahko podal odpoved pogodbo o zaposlitvi z ponudbo nove (91. člen  ZDR-1) ustrezne zaposlitve. Ustrezna zaposlitev je zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi, in za delovni čas, kot je bil dogovorjen po prejšnji pogodbi o zaposlitvi, ter kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca.

Glede na vašo starost je potrebno opozoriti tudi, da delodajalec ne sme delavcu, ki je dopolnil starost 58 let ali delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe, brez njegovega pisnega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, razen:

  • če je delavcu zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino,
  • če je delavcu ponujena nova ustrezna zaposlitev pri delodajalcu v skladu s prvim odstavkom 91. člena ali v skladu z 92. členom tega zakona,
  • v primeru, da delavec ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi že izpolnjuje pogoje za varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi po tem členu, razen v primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi v skladu s prejšnjo alinejo,
  • v primeru uvedbe postopka prenehanja delodajalca.

Glede opravljanja dela, za katerega imate sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, pa je potrebno omeniti tudi, da mora, v primerih, določenih z zakonom ali kolektivno pogodbo, delavec opravljati tudi drugo delo. Takšna odreditev lahko traja največ tri mesece v koledarskem letu.

V kolikor z zakonom ali kolektivno pogodbo ni določeno drugače, lahko delodajalec z namenom ohranitve zaposlitve ali zagotovitve nemotenega poteka delovnega procesa delavcu pisno odredi začasno opravljanje drugega ustreznega dela v primerih začasno povečanega obsega dela na drugem delovnem mestu oziroma vrsti dela pri delodajalcu, začasno zmanjšanega obsega dela na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, ki ga opravlja, in nadomeščanja začasno odsotnega delavca. Pisna odreditev se lahko pošlje delavcu tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec.

Ustrezno delo iz prejšnjega odstavka je delo, za katerega delavec izpolnjuje pogoje in za katerega se zahteva enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se zahteva za opravljanje dela, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, in za delovni čas, kot je dogovorjen za delo, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ter kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca.

Dodatno velja, da mora delavec spoštovati in izvajati predpise in ukrepe o varnosti in zdravju pri delu ter pazljivo opravljati delo, da zavaruje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb, ter obveščati delodajalca o vsaki grozeči nevarnosti za življenje, zdravje ali nastanek materialne škode, ki jo zazna pri delu. Dolžnost delodajalca je, da zagotavlja pogoje za varnost in zdravje delavcev v skladu s posebnimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu.

Glede na to, da omenjate trgovino, predvidevamo, da v vašem primeru veljajo določila  Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije, ki določila glede opravljanja dela opredeljuje natančneje. 

Kraj opravljanja dela se dogovori s pogodbo o zaposlitvi, pri čemer je lahko kraj opravljanja dela lahko širše opredeljen, in sicer glede na mrežo organizacijskih enot delodajalca.

Če je kraj opravljanja dela v pogodbi o zaposlitvi širše določen, se kot kraj opravljanja dela štejejo vse organizacijske enote delodajalca, do katerih pot na delo in z dela z razpoložljivimi prevoznimi sredstvi ne traja dlje kot tri (3) ure od prebivališča delavca po pogodbi o zaposlitvi, če gre za mater z otrokom do treh let starosti, pa ne dalj kot eno (1) uro. Te omejitve ne veljajo, če se, upoštevaje naravo delovnega mesta, dogovorjenega s pogodbo o zaposlitvi ob upoštevanju splošnega akta delodajalca, delavec in delodajalec dogovorita drugače.

Delodajalec lahko začasno začasno opredeli opravljanje tudi drugega dela, kot je dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi, v primerih 21. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije.

V kolikor smatrate, da iz vidika zdravja niste več sposobni opravljati dela v enakem obsegu, lahko pri svojem zdravniku preverite možnosti napotitve na invalidsko komisijo in delo s skrajšanim delovnim časom oz. z omejitvami.

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Kdaj lahko delodajalec spremeni pogodbo o zaposlitvi?

Informiran.si - Sprememba pogodbe o zaposlitvi - Kdaj zadošča aneks, kdaj pa je potrebno skleniti novo pogodbo o zaposlitvi? 

Informiran.si - Kako delodajalec poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi? 

Informiran.si - Kakšni so odpovedni roki pri prekinitvi pogodbe o zaposlitvi? 

Informiran.si - Kdaj in v kolikšnem znesku je delavec upravičen do odpravnine? 

MojMaliPravnik
Brezplačni pravni odgovor

Pomagali smo že mnogim...:

 


Všečkaj MojMaliPravnik.net na Facebook-u in spremljaj najnovejše objavljene nasvete, ter ugodnosti in popuste za naše Facebook fane...

Všečkaj MojMaliPravnik.net na Facebook-u!