Brezplačni pravni nasveti objavljeni na MojMaliPravnik.net.

Odgovor:

Za konkreten odgovor, bi morali preveriti določila vaše pogodbe o zaposlitvi v delu, ki opredeljujejo delovni čas.

Zakon o delovnih razmerjih sicer določa, da mora delavcem omogočiti lažje usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti, ne določa pa, da bi bil starš opravičen dela v izmenah.

Pri tem pa določa, opravljanje nadurnega dela ali dela ponoči, brez soglasja delavca, ki neguje otroka, starega do treh let.

Kot nočno delo se šteje delo v času med 23. in šesto uro naslednjega dne. Če je z razporeditvijo delovnega časa določena nočna delovna izmena, se šteje za nočno delo osem nepretrganih ur v času med 22. in sedmo uro naslednjega dne.

Soglasje za nadurno delo in delo ponoči delodajalec potrebuje tudi od zaposlenega, ki neguje in varuje otroka, mlajšega od sedem let ali hudo bolnega otroka ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, in ki živi sam z otrokom.

e-obrazec - Soglasje delavca za nočno in/ali nadurno delo

Dodatno delavka v času nosečnosti in še eno leto po porodu oziroma ves čas, ko doji otroka, ne sme opravljati nadurnega dela ali dela ponoči, če iz ocene tveganja zaradi takega dela izhaja nevarnost za njeno zdravje ali zdravje otroka.

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Katere so najpomembnejše pravice delavca, ki jih mora delodajalec upoštevati?

Informiran.si - Kdo in kdaj lahko opravlja nadurno delo?

Odgovor:

Da, pripada vam sorazmerni del dopusta. Delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve.

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Koliko dopusta pripada delavcu, kako se določi in kako izrabi

Informiran.si - Do kdaj mora delavec porabiti lanski dopust?

Odgovor:

Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije določa, da se solidarnostna pomoč izplača v primeru smrti delavca ali smrti njegovega zakonca, izven zakonskega partnerja, otroka ali posvojenca razen v primeru, da se na podlagi drugega naslova izplača znesek v najmanj enakem znesku.

Delodajalec lahko izplača solidarnostno pomoč tudi v primeru težje invalidnosti, daljše bolezni delavca, elementarne nesreče, požara, ki prizadene delavca.

Predlog za dodelitev solidarnostne pomoči lahko poda sindikalni zaupnik ali katerikoli drugi delavec. O upravičenosti predloga in višini odobrene pomoči odloči delodajalec na podlagi okoliščin posameznega primera. Delodajalec se je dolžan do predloga opredeliti v roku najkasneje 30 dni.

Višina solidarnostne pomoči je določena  tarifni prilogi.

Znesek solidarnostne pomoči v primeru smrti delavca, ki pripada njegovim ožjim družinskim članom se izplača najmanj v višini 700 EUR vendar največ do višine in pod pogoji, da se ti zneski ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in osnovo prispevkov za socialno varnost.

Znesek solidarnostne pomoči, ki pripada delavcu, v primeru smrti ožjega družinskega člana delavca, se izplača najmanj v višini 350 EUR vendar največ do višine in pod pogoji, da se ti zneski ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in osnovo prispevkov za socialno varnost.

V kolikor ste član Sindikata delavcev trgovine Slovenije, lahko za pomoč zaprosite tudi svoj sindikat. Člani sindikata so upravičeni do izplačila enkratne solidarnostne pomoči v primerih, ko je pri članu nastala izredna socialna ogroženost, na katero član ni imel vpliva (npr. elementarne nesreče, nepredvidena izguba zaposlitve, daljša bolezen ali zdravljenje, ipd.). Predlog za solidarnostno pomoč podate sindikat pri delodajalcu oziroma sindikalni zaupnik ob predložitvi ustreznih dokazil.

Odgovor:

Če s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti ni določeno drugače, je delodajalec delavcu, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let in se upokoji, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi dolžan izplačati odpravnino v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje. Delodajalec lahko izplača odpravnino v breme posebnega zavarovanja.

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Kdaj in v kolikšnem znesku je delavec upravičen do odpravnine?