Brezplačni pravni nasveti objavljeni na MojMaliPravnik.net.

Odgovor:

Načeloma je odgovor da.

Dejstvo, da ste zaposleni, ne predstavla ovire, da bi dodatno opravljali delo preko pogodbe civilnega prava, kot je podjemna pogodba.

e-obrazec - Podjemna pogodba

Pri med trajanjem delovnega razmerja delavec ne sme brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in pomenijo ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco.

e-obrazec - Soglasje delavcu za opravljanje dela zunaj delovnega razmerja

Delodajalec lahko namreč zahteva povrnitev škode, nastale z delavčevim ravnanjem, v roku treh mesecev od dneva, ko je zvedel za opravljanje dela ali sklenitev posla, oziroma v roku treh let od dokončanja dela ali sklenitve posla.

Več informacij najdete v spodaj:

Informiran.si - Kaj je podjemna pogodba in čemu je namenjena?

Informiran.si - Kdaj delavec ne sme biti "zaposlen" preko podjemne / avtorske pogodbe ali s.p.-ja?

Informiran.si - Katere so najpogostejše napake pri sklepanju podjemne pogodbe?

Informiran.si - Kaj je in kaj ni delo na črno?

Odgovor:

Zakon o delovnih razmerjih določa, da se razporeditev in pogoji za začasno prerazporeditev delovnega časa določijo s pogodbo o zaposlitvi v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo.

Pred začetkom koledarskega oziroma poslovnega leta, mora delodajalec določiti letni razpored delovnega časa in o tem pisno obvesti delavce na pri delodajalcu običajen način (npr. na določenem oglasnem mestu v poslovnih prostorih delodajalca ali z uporabo informacijske tehnologije) in sindikate pri delodajalcu.

Če delavec v času trajanja delovnega razmerja zaradi potreb usklajevanja družinskega in poklicnega življenja predlaga drugačno razporeditev delovnega časa, mu mora delodajalec, upoštevaje potrebe delovnega procesa, pisno utemeljiti svojo odločitev. Pisna utemeljitev se lahko pošlje tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec.

Delodajalec mora pisno obvestiti delavce o začasni prerazporeditvi delovnega časa najmanj en dan pred razporeditvijo delovnega časa na pri delodajalcu običajen način.

Pri enakomerni razporeditvi polni delovni čas ne sme biti razporejen na manj kot štiri dni v tednu.

Zaradi narave ali organizacije dela ali potreb uporabnikov je delovni čas lahko neenakomerno razporejen. Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi polnega delovnega časa delovni čas ne sme trajati več kot 56 ur na teden.

Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi delovnega časa se upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od šest mesecev.

Dodatno mora delodajalec upoštevati omejitve, ki izhajajo iz odločbe invalidske komisije, ki je ugotovila preostalo delovno zmožnost delavca.

Za konkretnejši odgovor pa bi bilo potrebno reveriti konkretne koliščine primera.

Odgovor:

Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, je dolžan izplačati delavcu odpravnino. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.

Delavcu pripada odpravnina v višini:

• 1/5 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do deset let,1/4 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset let do 20 let,
• 1/3 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let.

Za delo pri delodajalcu se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih.

Višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove iz prvega odstavka tega člena, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače.

V postopku prisilne poravnave se delavec in delodajalec lahko pisno sporazumeta o načinu, obliki ali zmanjšanju višine odpravnine po prvem odstavku tega člena, če bi bil zaradi izplačila odpravnine ogrožen obstoj večjega števila delovnih mest pri delodajalcu.

Če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače, mora delodajalec izplačati delavcu odpravnino ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi.

V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti je odpovedni rok:

• do enega leta zaposlitve pri delodajalcu 15 dni,
• od enega do dveh let zaposlitve pri delodajalcu 30 dni.

Če je delavec zaposlen pri delodajalcu več kot dve leti se odpovedni rok za vsako izpolnjeno leto zaposlitve pri delodajalcu poveča za za dva dni, največ pa do 60 dni.

Če je delavec pri delodajalcu zaposlen več kot 25 let, je odpovedni rok 80 dni (če določen drugačen odpovedni rok v kolektivni pogodbi, vendar pa sme biti krajši kot 60 dni).

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Kako delodajalec poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi?

Informiran.si - Kdaj in v kolikšnem znesku je delavec upravičen do odpravnine?

Informiran.si - Kakšni so odpovedni roki pri prekinitvi pogodbe o zaposlitvi?

Odgovor:

Redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi mora biti vročena pogodbeni stranki, ki se ji pogodba odpoveduje.

Odpoved se vroča:

• praviloma osebno v prostorih delodajalca,
• s priporočeno pošiljko s povratnico,
• z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu, ki je dostopno delavcu.

Pogodbena stranka, ki se ji odpoved pogodbe o zaposlitvi vroča v prostorih delodajalca, je dolžna prevzeti odpoved pogodbe o zaposlitvi. Šteje se, da je bila vročitev opravljena, če pogodbena stranka odkloni vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Dokazno breme za vročitev oziroma odklonitev vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi je na pogodbeni stranki, ki odpoveduje pogodbo o zaposlitvi.

Če delavec nima stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji oziroma delavec na naslovu iz prejšnjega odstavka ni znan, se odpoved pogodbe o zaposlitvi v zaprti ovojnici nabije na oglasno mesto, ki je dostopno delavcu, na sedežu delodajalca. Po preteku osmih dni se šteje vročitev za opravljeno. Če delodajalec na naslovu iz prejšnjega odstavka ni znan, se vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi šteje za opravljeno, ko delavec odpoved pogodbe o zaposlitvi vroči s priporočeno pošiljko s povratnico inšpektoratu za delo.

Za vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi se smiselno uporabljajo pravila pravdnega postopka, kolikor ni drugače določeno s 88. členom ZDR-1.

e-obrazec - Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Kakšne možnosti ima delavec, ki želi odpovedati pogodbo o zaposlitvi?