Brezplačni pravni nasveti objavljeni na MojMaliPravnik.net.

Odgovor:

Da. 

Pravica do dopusta in regresa za letni dopust pripada tudi delavcu, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi zaradi opravljanja javnih del.

V kolikor delavec ni zaposlen celo koledarsko leto, je upravičen do sorazmernega dela regresa, glede na število mesecev zaposlitve v koledarskem letu.

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Moram res vrniti že prejeti regres?

Informiran.si - Kako odpoved pogodbe vpliva na izplačan regres in dodeljen dopust?

Informiran.si - Odgovori na najpogostejša vprašanja o regresu

Odgovor:

94. člen Zakona o delovnih razmerjih  določa, da je v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca odpovedni rok:

• do enega leta zaposlitve pri delodajalcu 15 dni,
• od enega leta zaposlitve pri delodajalcu 30 dni.

S pogodbo o zaposlitvi ali kolektivno pogodbo je lahko dogovorjen daljši odpovedni rok, vendar ne daljši kot 60 dni.

V kolikor kolektivna pogodba določa daljši odpovedni rok, se upošetva določbe kolektivne pogodbe.

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Kakšni so odpovedni roki pri prekinitvi pogodbe o zaposlitvi?

Odgovor:

Po določilih Zakona o delovnih razmerjih se letni dopust izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti. 

Dopust se tako ne odreja enostransko, ampak se izrablja sporazumno v dogovoru in s soglasjem obeh strank.

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Kakšna so "pravila" glede izrabe letnega dopusta?

Informiran.si - Koliko dopusta pripada delavcu, kako se določi in kako izrabi

Odgovor:

Za konkreten odgovor bi bilo potrebno zadevo preveriti bolj natančno. 

Vsekakor predvidevamo, da ne gre za potek pogodbe o zaposlitvi, ki je sklenjena za določen čas, ampak gre za prekinitev, torej odpoved pogodbe o zaposlitvi. V primeru poteka pogodbe o zaposlitvi za določen čas, na žalost niste zaščiteni.

Glede varstva pred odpovedjo 115. člen Zakona o delovnih razmerjih določa, da delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavki v času nosečnosti ter delavki, ki doji otroka do enega leta starosti, in staršem, v času, ko izrabljajo starševski dopust v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela in še en mesec po izrabi tega dopusta.

Delodajalec ne sme opraviti niti nobenega ravnanja, ki je sicer potrebno za odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma za zaposlitev novega delavca. Delavcem v v tem času tako ne more prenehati delovno razmerje zaradi odpovedi delodajalca.

Če delodajalec ob izreku odpovedi oziroma v času odpovednega roka ne ve za nosečnost delavke, velja posebno pravno varstvo pred odpovedjo, če delavka takoj oziroma v primeru ovir, ki niso nastale po njeni krivdi, takoj po njihovemu prenehanju, vendar ne po izteku odpovednega roka, obvesti delodajalca o svoji nosečnosti, kar dokazuje s predložitvijo zdravniškega potrdila.

Ne glede na to varstvo, pa delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi in delavcu lahko preneha delovno razmerje, po predhodnem soglasju inšpektorja za delo, če so podani razlogi za izredno odpoved ali zaradi uvedbe postopka za prenehanje delodajalca.

V kolikor menite, da je šlo za nezakonito prekinitev delovnega razmerja lahko v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko ste zvedeli za kršitev pravice, pred pristojnim delovnim sodiščem vložite tožbo za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Podrobnosti o pogodbi o zaposlitvi za določen čas, ki jih morda ne poznate, a so zelo pomembne

Informiran.si - Kako delodajalec poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi?

Informiran.si - Kdaj in v kolikšnem znesku je delavec upravičen do odpravnine?