Brezplačni pravni nasveti objavljeni na MojMaliPravnik.net.

Odgovor:

Zakon o delovnih določa, da ima delavec v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 12 ur. Delavec, ki mu je delovni čas neenakomerno razporejen ali začasno prerazporejen, ima v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 11 ur.

Glede tedenskega počitka določa, da ima delavec v obdobju sedmih zaporednih dni, pravico do počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur. Če mora delavec zaradi objektivnih, tehničnih in organizacijskih razlogov delati na dan tedenskega počitka, se mu zagotovi tedenski počitek na kakšen drug dan v tednu. Minimalno trajanje tedenskega počitka, se upošteva kot povprečje v obdobju 14 zaporednih dni. 

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Kakšen je minimalni dnevni in tedenski počitek, ki pripada delavcu?

Odgovor:

Ne. Zakon o delovnih razmerjih določa, da ima delavec pravico do odsotnosti z dela ob praznikih Republike Slovenije, ki so določeni kot dela prosti dnevi, in ob drugih, z zakonom določenih dela prostih dnevih. Ta pravica pa se delavcu lahko omeji, če delovni oziroma proizvodni proces poteka nepretrgano ali narava dela zahteva opravljanje dela tudi na praznični dan.

Prazniki in dela prosti dnevi, odsotnost zaradi bolezni ali poškodbe ter drugi primeri opravičene odsotnosti z dela se ne vštevajo v dneve letnega dopusta.

Odgovor:

Zakon o delovnih razmerjih določa, da se razporeditev in pogoji za začasno prerazporeditev delovnega časa določijo s pogodbo o zaposlitvi v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo.

Pred začetkom koledarskega oziroma poslovnega leta, mora delodajalec določiti letni razpored delovnega časa in o tem pisno obvesti delavce na pri delodajalcu običajen način (npr. na določenem oglasnem mestu v poslovnih prostorih delodajalca ali z uporabo informacijske tehnologije) in sindikate pri delodajalcu.

Če delavec v času trajanja delovnega razmerja zaradi potreb usklajevanja družinskega in poklicnega življenja predlaga drugačno razporeditev delovnega časa, mu mora delodajalec, upoštevaje potrebe delovnega procesa, pisno utemeljiti svojo odločitev. Pisna utemeljitev se lahko pošlje tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec.

Delodajalec mora pisno obvestiti delavce o začasni prerazporeditvi delovnega časa najmanj en dan pred razporeditvijo delovnega časa na pri delodajalcu običajen način.

Pri enakomerni razporeditvi polni delovni čas ne sme biti razporejen na manj kot štiri dni v tednu.

Zaradi narave ali organizacije dela ali potreb uporabnikov je delovni čas lahko neenakomerno razporejen. Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi polnega delovnega časa delovni čas ne sme trajati več kot 56 ur na teden.

Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi delovnega časa se upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od šest mesecev.

Dodatno mora delodajalec upoštevati omejitve, ki izhajajo iz odločbe invalidske komisije, ki je ugotovila preostalo delovno zmožnost delavca.

Kot delavec nad 55 let, spadate med starejše delavce, delodajalec pa vam brez vašega soglasja ne sme odrediti nadurnega ali nočnega dela. Se pa ta omejitev ne nanaša na izmensko delo.

e-obrazec - Soglasje delavca za nočno in/ali nadurno delo

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Starejši delavec, delavec pred upokojitvijo. Kakšna je razlika?

Informiran.si - Kdaj lahko delodajalec spremeni pogodbo o zaposlitvi?

Informiran.si - Odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi. Kaj, če delavec sprejme in kaj, če novo zaposlitev zavrne?

Odgovor:

Javni sektor sestavljajo državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Statistični urad Republike Slovenije sodi v ta okvir.