Brezplačni pravni nasveti objavljeni na MojMaliPravnik.net.

Odgovor:

Zakon o varstvu javnega reda in miru določa, da je med 22.00 in 6.00 uro je prepovedano motiti mir ali počitek ljudi s hrupom, ko ne gre za nujne interventne-vzdrževalne posege. V tem primeru se lahko obrnete na policijo.

Dodatno Stvarnopravni zakonik določa, da mora lastnik nepremičnine pri uporabi nepremičnine opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna ali povzročajo znatnejšo škodo. Brez posebnega pravnega naslova je prepovedano kakršnokoli motenje s posebnimi napravami.

V primeru teh kršitev lahko zoper spodnjega soseda vložite ustrezno tožbo.

Predlagamo tudi, da preverite določila sprejetega hišnega reda. V hišnem redu se lahko določi grobo kršitev, ki se šteje za razlog, zaradi katerega je mogoče vložiti izključitveno tožbo pod pogoji in po postopku, določenim s Stvarnopravni zakonikom.

Ta določa, da če etažni lastnik ali drug uporabnik posameznega dela v etažni lastnini grobo krši temeljna pravila sosedskega sožitja ali svoje dolžnosti po pogodbi o medsebojnih razmerjih, tako, da je skupnost z njim nevzdržna, lahko etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev na skupnih delih, sprejmejo sklep, da se kršilec opomni.

e-obrazec - Sklep etažnih lastnikov o opominu ali o vložitvi izključitvene tožbe

e-obrazec - Opomin pred izključitveno tožbo v etažni lastnini

Če kršilec kljub opominu nadaljuje s svojim ravnanjem, lahko etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev na skupnih delih, sprejmejo sklep, da se vloži tožba za njegovo izključitev in prodajo njegovega posameznega dela.

e-obrazec - Sklep etažnih lastnikov o opominu ali o vložitvi izključitvene tožbe

e-obrazec - Izključitvena tožba v etažni lastnini

Sodba o izključitvi se izvrši s prodajo posameznega dela v etažni lastnini po pravilih, ki urejajo izvršbo na nepremičnine.

Izključitveno tožbo v imenu lastnikov vloži upravnik. 

Za konkretnejši odgovor in presojo, kaj bi bilo mogoče oz. smiselno v vašem primeru, pa bi bilo potrebno vedeti več o konkretni zadevi.

Odgovor:

Vsak od solastnikov lahko razpolaga z nepremičnino, skladno s svojim deležem. Kot solastnica imate tako pravico uporabljati solastnino skladno s svojim deležem. Isto pravico ima vaša solastnica.

Kot solastnica imate tako pravico uporabljati stanovanje oz. zahtevati nadomestilo za uporabo svojega dela solastnine.

V primeru, da dogovor ni mogoč, lahko na sodišče vložite predlog za delitev solastnine. Sodišče lahko določi, da se nepremičnina razdeli fizično, če je to mogoče, lahko določi, izplačilo solastnikov  strani enega solastnika, ali pa določi prodajo nepremičnine na dražbi in delitev kupnine.

Odgovor:

Predlagamo, da preverite določila vašega hišnega reda. V hišnem redu se lahko določi grobo kršitev, ki se šteje za razlog, zaradi katerega je mogoče vložiti izključitveno tožbo pod pogoji in po postopku, določenim s Stvarnopravni zakonikom.

Ta določa, da če etažni lastnik ali drug uporabnik posameznega dela v etažni lastnini grobo krši temeljna pravila sosedskega sožitja ali svoje dolžnosti po pogodbi o medsebojnih razmerjih, tako, da je skupnost z njim nevzdržna, lahko etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev na skupnih delih, sprejmejo sklep, da se kršilec opomni.

e-obrazec - Sklep etažnih lastnikov o opominu ali o vložitvi izključitvene tožbe

e-obrazec - Opomin pred izključitveno tožbo v etažni lastnini

Če kršilec kljub opominu nadaljuje s svojim ravnanjem, lahko etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev na skupnih delih, sprejmejo sklep, da se vloži tožba za njegovo izključitev in prodajo njegovega posameznega dela.

e-obrazec - Sklep etažnih lastnikov o opominu ali o vložitvi izključitvene tožbe

e-obrazec - Izključitvena tožba v etažni lastnini

Sodba o izključitvi se izvrši s prodajo posameznega dela v etažni lastnini po pravilih, ki urejajo izvršbo na nepremičnine.

Izključitveno tožbo v imenu lastnikov vloži upravnik. 

V kolikor najemnik krši temeljna pravila sosedskega sožitja določenega s hišnim redom ali z način uporabe, ki huje moti druge stanovalce pri njihovi mirni uporabi stanovanja, se to šteje kot razlog, na podlagi katerega lahko lastnik najemniku odpove najem. V tem primeru obvestite lastnika soseda.

V kolikor gre za zelo hude kršitve, se lahko obrnete na lastnika, ki najemnikom oddaja v najem. Če najemnik oziroma osebe, ki z njim stanujejo, z načinom uporabe stanovanja pogosto grobo kršijo temeljna pravila sosedskega sožitja določenega s hišnim redom ali z načinom uporabe huje motijo druge stanovalce pri njihovi mirni uporabi stanovanja, je to lahko razlog za odpoved najemne pogodbe.

e-obrazec - Opozorilo najemodajalca najemniku, ki krši najemno pogodbo

e-obrazec - Odpoved najemne pogodbe s strani najemodajalca iz krivdnega razloga

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Kdaj lahko lastnik odpove najem najemniku, ki krši najemno pogodbo?

Odgovor:

Pri prodaji mora biti vedno strinjanje strank glede bistvenih sestavin posla.

Torej se morata z bratom dogovoriti o vsebini posla in se glede tega strinjati. Brat lahko svoj delež tudi proda tretjemu, pred tem pa mora vam, kot solastnici, svoj delež ponuditi pod istimi ali boljšimi pogoji, kot bi ga prodal tretjemu.

e-obrazec - Obvestilo solastniku o nameravani prodaji nepremičnine (predkupna ponudba)

e-obrazec - Prodajna (kupoprodajna) pogodba za nepremičnino

V kolikor ni mogoč dogovor, ima katerikoli od vaju pravico kadarkoli zahtevati delitev stvari, razen v neprimernem času.

Če se solastniki ne morejo sporazumeti, odloči o načinu delitve sodišče v nepravdnem postopku tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes.

Če fizična delitev stvari v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, sodišče odloči, naj se stvar proda in razdeli kupnina (civilna delitev).

Na predlog solastnika lahko sodišče odloči, da namesto prodaje pripada stvar v celoti njemu, če izplača druge solastnike tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče. Če to predlaga več solastnikov, ima prednost tisti solastnik, ki ga določi sodišče, upoštevaje velikost idealnih deležev, dosedanji način rabe stvari in potrebe solastnikov.

Ta solastnik pridobi lastninsko pravico na stvari s pravnomočnostjo odločbe. Drugim solastnikom mora izplačati njihove deleže najkasneje v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe skupaj z obrestmi, po katerih se v kraju, kjer leži nepremičnina obrestujejo bančni depoziti za dobo treh mesecev, od dneva pravnomočnosti odločbe do dneva plačila. Drugi solastniki imajo do celotnega poplačila na stvari zakonito zastavno pravico.

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Kako kupiti oz. prodati nepremičnino?

Pravni e-Priročnik - Kako kupiti, prodati, najeti, oddati nepremičnino