Brezplačni pravni nasveti objavljeni na MojMaliPravnik.net.

Odgovor:

Delodajalec vas mora prerazporediti na ustrezno delovno mesto, ki ustreza omejitvam iz odločbe, glede na vašo preostalo delovno zmožnost, oz. omogočiti takšno zaposlitev pri drugemu delodajalcu.

V kolikor to ni mogoče, lahko sledi odpoved.

Delodajalec lahko invalidu odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti, če mu hkrati ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas na drugem ustreznem delu, ki ustreza invalidovi strokovni izobrazbi, usposobljenosti in delovni zmožnosti v skladu s tem zakonom ali s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ali na podlagi sporazuma z drugim delodajalcem zagotovi, da mu drugi delodajalec ponudi sklenitev pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas na ustreznem delu pri njem.

Če delodajalec invalidu utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi, o čemer odloči komisija za ugotovitev razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi. V kolikor delodajalec zaposluje manj kot pet zaposlenih delavcev, lahko odpove pogodbo o zaposlitvi ne da bi bil dolžan pridobiti soglasje Komisije razen, če bi to zahteval Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Zavod za zaposlovanje, zavarovanec ali delodajalec.

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Kako delodajalec poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi?

Informiran.si - Kdaj in v kolikšnem znesku je delavec upravičen do odpravnine?

Odgovor:

Kar se tiče podaljšanja oz. ne-podpisa nove pogodbe, vas dejstvo, da ste na porodniški ne varuje. Glede na to, da navajate, da ste pri delodajalcu zaposleni od 2015, bi bilo potrebno preveriti, ali ni zaposlitev za določen čas sklenjena nezakonito.

Zakon o delovnih razmerjih določa, da se pogodbo o zaposlitvi sklene za omejen čas, ki je potreben, da se delo opravi.

Pri tem delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti, razen ko gre za:

• nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
• zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima enotno dovoljenje kot ga določa zakon, ki ureja vstop in prebivanje tujcev, in dovoljenje za sezonsko delo, kot ga določa zakon, ki ureja zaposlovanje, samozaposlovanje in delo tujcev, razen kadar je enotno dovoljenje izdano na podlagi soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo,
• poslovodno osebo ali prokurista,
• vodilnega delavca iz prvega odstavka 74. člena tega zakona,
• voljene in imenovane funkcionarje oziroma druge delavce, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah.

Pogodba o zaposlitvi za določen čas iz razloga predaje dela lahko traja največ en mesec.

Za isto delo se šteje delo na delovnem mestu oziroma vrsti dela, ki se dejansko opravlja po določeni sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za določen čas.

V primeru zaposlitve na projektu se pogodba o zaposlitvi za določen čas sklene za obdobje, daljše od dveh let, če projekt traja več kot dve leti in če se pogodba o zaposlitvi sklene za ves čas trajanja projekta. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se določi, kaj se šteje za projektno delo.

Trimesečna ali krajša prekinitev ne pomeni prekinitve zaporednega sklepanja pogodb o zaposlitvi.

Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo ali če ostane delavec na delu tudi po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.

V primeru kršitev pravic iz delovnega razmerja, ima pravico pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oziroma da svoje obveznosti izpolni.

e-obrazec - Poziv delavca delodajalcu za izstavitev pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas

Če delodajalec v roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitev s strani delodajalca, zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.

V primeru, da je dejansko prišlo do kršitev in se smatra, da ste zaposleni za nedoločen čas, s strani delodajalca ne bi zadoščalo zgolj, da ne podaljša delovnega razmerja, ampak bi moral podati odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Pri tem delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavki v času nosečnosti ter delavki, ki doji otroka do enega leta starosti, in staršem, v času, ko izrabljajo starševski dopust v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela in še en mesec po izrabi tega dopusta.

V kolikor gre zgolj za potek delovnega razmerja za določen čas, je delavec upravičen do odpravnine, razen če je bil razlog za zaposlitev za določen čas:

• nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
• opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu,
• opravljanje javnih del oziroma prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom.

Prav tako delavec ob poteku pogodbe ni upravičen do odpravnine, če:

• delodajalec delavca v času trajanja ali po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaposli za nedoločen čas,
• delavec po poteku pogodbe nadaljuje z delom na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas,
• če delavec zavrne pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za ustrezno delo, ki jo delodajalec ponudi delavcu po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

Osnova za odmero odpravnine je povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

V primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je sklenjena za eno leto ali manj, ima delavec pravico do odpravnine v višini 1/5 osnove iz prejšnjega odstavka. Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena za več kot eno leto, ima delavec ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi pravico do odpravnine v višini iz prejšnjega stavka, povečane za sorazmerni del odpravnine iz prejšnjega stavka za vsak mesec dela.

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Podrobnosti o pogodbi o zaposlitvi za določen čas, ki jih morda ne poznate, a so zelo pomembne

Informiran.si - Kdaj in v kolikšnem znesku je delavec upravičen do odpravnine?

Informiran.si - Kako delodajalec poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi?

Odgovor:

Delodajalec ne sme in ne more spremeniti pogodbe in njene vsebine, brez vašega soglasja.

Vsekakor predlagamo, da se obrnete na pristojno enoto Inšpektorata za delo.

e-obrazec - Prijava delodajalca delovni inšpekciji (Inšpektoratu RS za delo) s strani delavca

Po določbah Zakona o delovnih razmerjih se manj ugodno obravnavanje delavcev, ki je povezano z nosečnostjo ali starševskim dopustom, šteje za diskriminacijo.

V primeru kršitve prepovedi diskriminacije ali trpinčenja na delovnem mestu je delodajalec kandidatu oziroma delavcu odškodninsko odgovoren po splošnih pravilih civilnega prava. Kot nepremoženjska škoda, ki je nastala kandidatu ali delavcu, se štejejo tudi pretrpljene duševne bolečine zaradi neenake obravnave delavca oziroma diskriminatornega ravnanja delodajalca oziroma zaradi nezagotavljanja varstva pred spolnim ali drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu v skladu s 47. členom tega zakona, ki ga je utrpel kandidat ali delavec. Pri odmeri višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo se mora upoštevati, da je ta učinkovita in sorazmerna s škodo, ki jo je utrpel kandidat oziroma delavec in da odvrača delodajalca od ponovnih kršitev.

Naj omenimo tudi, da delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavki v času nosečnosti ter delavki, ki doji otroka do enega leta starosti, in staršem, v času, ko izrabljajo starševski dopust v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela in še en mesec po izrabi tega dopusta. V času in v primerih iz prejšnjega odstavka delodajalec ne sme opraviti nobenega ravnanja, ki je sicer potrebno za odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma za zaposlitev novega delavca. Če delodajalec ob izreku odpovedi oziroma v času odpovednega roka ne ve za nosečnost delavke, velja posebno pravno varstvo pred odpovedjo, če delavka takoj oziroma v primeru ovir, ki niso nastale po njeni krivdi, takoj po njihovemu prenehanju, vendar ne po izteku odpovednega roka, obvesti delodajalca o svoji nosečnosti, kar dokazuje s predložitvijo zdravniškega potrdila.

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Kdaj lahko delodajalec spremeni pogodbo o zaposlitvi?

Informiran.si - Sprememba pogodbe o zaposlitvi - Kdaj zadošča aneks, kdaj pa je potrebno skleniti novo pogodbo o zaposlitvi?

Odgovor:

Za konkreten odgovor bi morali poznati vse pravne poglage in kolektivne pogodbe, ki veljajo v vašem primeru.

Načeloma pa izplačilo jubilejne nagrade določa Zakon za uravnoteženje javnih financ, ki določa, da zaposlenemu pripada jubilejna nagrada v višin za 10 let, za 20 let in za 30 let delovne. Delovna doba po tem členu je delovna doba, ki jo je zaposleni izpolnil pri delodajalcih v javnem sektorju.

Jubilejna nagrada za 20 let delovne dobe pri delodajalcih v javnem sektorju vam tako pripada, kot omenjeno pa bi morali za konkretnejši odgovor morali vedeti več o vaši zadevi.