Brezplačni pravni nasveti objavljeni na MojMaliPravnik.net.

Odgovor:

Delavec, ki pri delodajalcu v Republiki Sloveniji dela poln delovni čas, ima pravico do plačila za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače, določene v skladu s tem zakonom. Minimalna plača je mesečna plača za delo opravljeno v polnem delovnem času. Delavec, ki dela krajši delovni čas, ima pravico do sorazmernega dela minimalne plače.

Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Za manjkajoče plačilo lahko zoper delodajalca vložite tožbo na delovno sodišče.

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Kako ukrepati, ko delodajalec krši pravice delavca?

Informiran.si - Nova minimalna plača po 1.1.2019

Odgovor:

Kot določa Zakon o delovnih razmerjih, se letni dopust izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti.

Glede na to, da ste trenutno bolniško odsotni, letnega dopusta ne morete izrabiti, dokler se ne vrnete iz bolniške odsotnosti. V kolikor se vrnete do zaključka odsotnosti, ga lahko izkoristite skladno z dogovorom z delodajalcem.

Dopust lahko ga koristite tudi v odpovednem roku, delodajalec pa vam je dolžan omogočiti, da ga izkoristite. V kolikor to ni mogoče, denimo zaradi organizacije delovnega procesa, pa se lahko dogovorita za primerno odškodnino.

e-obrazec - Sporazum o denarnem nadomestilu (odškodnini) za neizkoriščen dopust ob prenehanju delovnega razmerja

Ali je delavec dejansko upravičen do nadomestila oz. odškodnine za neizrabljen dopust, se presoja ločeno v vsakem konkretnem primeru. Načeloma pa velja, da je delavec do odškodnine upravičen, če ni mogel predvideti vzroka, zaradi katerega ni mogel izrabiti letnega dopusta še pred prenehanjem delovnega razmerja.

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Koliko dopusta pripada delavcu, kako se določi in kako izrabi

Informiran.si - Kako odpoved pogodbe vpliva na izplačan regres in dodeljen dopust?

Informiran.si - Kakšni so odpovedni roki pri prekinitvi pogodbe o zaposlitvi?

Odgovor:

Zakon o delovnih razmerjih določa, da se dodatki določijo za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, in sicer za nočno delo, nadurno delo, delo v nedeljo, delo na praznike in dela proste dneve po zakonu. Dodatki za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz posebnih obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu, ki niso vsebovani v zahtevnosti dela, se lahko določijo s kolektivno pogodbo.

Višina dodatkov odstavka se določi s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.  Dodatek za delo v nedeljo in dodatek za delo na dela proste dneve po zakonu se med seboj izključujeta. Izključevanje dodatka za nočno delo zakon ne izključuje.

Določa pa, da se dodatki obračunavajo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada. V kolikor je ta pogoj izpolnjen, se dodatek za nočno delo obračuna skupaj z dodatkom za nedeljsko delo oz. dodatkom za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu.

Seveda pa bi bilo potrebno podrobneje preveriti tudi pravni akt, ki dodatke podrobneje določa, torej kolektivno pogodbo, interni akt delodajalca, oz. vašo pogodbo o zaposlitvi.

Odgovor:

Višina dodatka za delo v nedeljo in za delo na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan se je spremenila z Aneksom št. 12 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (KPJS), objavljenim v Uradnem listu št. 80/18 iz dne 7.12.2018.

Javni uslužbenci pridobijo pravico do izplačila višje plače v skladu s tem aneksom glede na uvrstitev delovnega mesta na dan pred uveljavitvijo tega aneksa postopno, in sicer na naslednji način:

a) s 1. januarjem 2019 prvi plačni razred povišanja,
b) s 1. novembrom 2019 drugi plačni razred povišanja in
c) s 1. septembrom 2020 tretji plačni razred povišanja in ostali plačni razredi povišanj.

Javnemu uslužbencu, ki se po uveljavitvi tega aneksa zaposli v javnem sektorju, se določi plačni razred za določitev plače glede na uvrstitev delovnega mesta v plačni razred skladno z rokom iz prejšnjega odstavka, ki je določen za izplačilo plačnega razreda povišanja.

Seveda pa je potrebno preveriti vaš konkreten primer in podlago, ki določa izplačilo dodatka v vašem primeru.