Brezplačni pravni nasveti objavljeni na MojMaliPravnik.net.

Odgovor:

Pravice in obveznosti na podlagi opravljanja dela v delovnem razmerju in vključitev v socialno zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, se začnejo uresničevati z dnem nastopa dela, dogovorjenim v pogodbi o zaposlitvi.

Pravice in obveznosti na podlagi opravljanja dela v delovnem razmerju in vključitev v socialno zavarovanje na podlagi delovnega razmerja se začnejo uresničevati z datumom nastopa dela tudi v primeru, če delavec tega dne iz opravičenih razlogov ne začne delati. Opravičeni razlogi, zaradi katerih delavec ne začne delati, so primeri, ko je delavec opravičeno odsoten z dela po zakonu ali kolektivni pogodbi, lahko pa jih s pogodbo o zaposlitvi določita tudi stranki sami.

Delovno razmerje se tako sklene s pogodbo o zaposlitvi, vendar po sodni praksi podpisana pogodba o zaposlitvi sama po sebi še nima pravnega učinka. Pravice, obveznosti in odgovornosti pričnejo uresničevati šele z nastopom dela. Četudi so izpolnjene vse druge predpostavke za veljavno sklenitev pogodbe, vključno s podpisom, pogodba ne učinkuje s tem dnem, temveč z dnem nastopa dela. Pogodba o zaposlitvi je namreč realni kontrakt. Delovno razmerje obstaja, če se dejansko izvršuje z bistvenimi elementi, med katere seveda primarno sodi opravljanje dela (in plačilo zanj). Sicer do učinkovanja sklenjene pogodbe o zaposlitvi sploh ne more priti.

Pogoj dejanskega dela izpolnjen tudi, če do nastopa dela ni prišlo iz opravičljivih razlogov.

Pogodba o zaposlitvi vas tako zavezuje šele z nastopom dela. Seveda pa bi bilo potrebno za dejanske možnosti in morebitne posledice preveriti konkretno dokumentacijo v vašem konkretnem primeru.

Odgovor:

Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije v 3. alineji 4. točke 36. člena določa, da se delavcem, ki nosijo odgovornost za diagnostiko in terapijo (delovna mesta so v prilogi te pogodbe) poveča za 3 dni.

Delovna mesta delavcev, ki nosijo odgovornost za diagnostiko in imajo ordinacijski čas oz. delajo s strankami so:

• zdravnik,
• farmacevt,
• klinični psiholog in psiholog,
• defektolog in logoped,
• specialist klinične biokemije,
• socialni delavec.

Odgovor:

Načeloma je odgovor ne.

48. člen Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih določa, da pravica do nadomestilo plače, ki izhaja iz zavarovanja za starševsko varstvo po tem zakonu in vključuje materinsko nadomestilo, očetovsko nadomestilo in starševsko nadomestilo, preneha, če Inšpekcija nadzora delovnih razmerij v okviru Inšpektorata Republike Slovenije za delo ugotovi, da oseba v času izrabe dopusta dela po pogodbi o zaposlitvi ali opravlja samostojno dejavnost.

Pravica do nadomestila preneha tudi, če oseba začne delati po pogodbi o zaposlitvi ali začne opravljati samostojno dejavnost.

Storitev bi lahko opravljali le v okviru podizvajalca, ki bi opravil storitev namesto vas.

Odgovor:

V času bolniške odsotnosti prejemate nadomestilo plače, ki je odvisna od osnove za nadomestilo, razloga in trajanja začasne zadržanosti od dela ter načina valorizacije.

Osnova za nadomestilo je vaša povprečna mesečna plača in nadomestila, ki so bila izplačana v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela oziroma povprečna osnova za plačilo prispevkov v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela.

Nadomestilo ne more biti manjše od zajamčene plače in ne višje od plače, ki bi jo zavarovanec dobil, če bi delal, oziroma od osnove, po kateri je v času zadržanosti od dela zavarovan.