Brezplačni pravni nasveti objavljeni na MojMaliPravnik.net.

Vprašanje:

Na bolniški sem že 4 mesece. Delam v trgovini in nisem član sindikata. Mi pripada pomoč in kje dobim obrazec?

 

Odgovor:

Po določilih Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije se solidarnostna pomoč izplača v primeru smrti delavca ali smrti njegovega zakonca, izven zakonskega partnerja, otroka ali posvojenca razen v primeru, da se na podlagi drugega naslova izplača znesek v najmanj enakem znesku.

Delodajalec lahko izplača solidarnostno pomoč tudi v primeru težje invalidnosti, daljše bolezni delavca, elementarne nesreče, požara, ki prizadene delavca.

Predlog za dodelitev solidarnostne pomoči lahko poda sindikalni zaupnik ali katerikoli drugi delavec. O upravičenosti predloga in višini odobrene pomoči odloči delodajalec na podlagi okoliščin posameznega primera. Delodajalec se je dolžan do predloga opredeliti v roku najkasneje 30 dni.

Višina solidarnostne pomoči je določena tarifni prilogi.

Ta določa, da se znesek solidarnostne pomoči v primeru smrti delavca, ki pripada njegovim ožjim družinskim članom  izplača najmanj v višini 700 EUR vendar največ do višine in pod pogoji, da se ti zneski ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in osnovo prispevkov za socialno varnosti. Znesek solidarnostne pomoči, ki pripada delavcu, v primeru smrti ožjega družinskega člana delavca, se izplača najmanj v višini 350 EUR vendar največ do višine in pod pogoji, da se ti zneski ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in osnovo prispevkov za socialno varnost.

Kolektivna pogodba tako ne določa natančne višine solidarnostne pomoči ob daljši odsotnosti, niti ne določa, da je delavec do nje upravičen v vsakem primeru. Določa, da jo delodajalec lahko izplača. O dodelitvi odloča delodajalec na podlagi okoliščin posameznega primera in na vaš predlog.

Predpisana splošna vloga ne obstaja. Predlagamo, da se obrnete neposredno na svojega delodajalca. Predvidevamo, da ima delodajalec izplačilo solidarnostne pomoči urejeno v svojih internih aktih.

 

MojMaliPravnik
Brezplačni pravni odgovor

Vprašanje:

Podal sem redno odpoved. Pri koncu odpovednega roka sem dobil po pošti v podpis sporazumno prekinitev razmerja. Dilema?
 

Odgovor:

V kolikor sporazuma ne boste podpisali, bo delovno razmerje prenehalo na podlagi vaše redne odpovedi. V kolikor boste sporazum podpisali, bo delovno razmerje prenehalo na podlagi sporazuma.

Načeloma (v kolikor ni vsebinskih razlik), za vas noben način ne predstavlja velike razlike, seveda pa bi za konkreten odgovor morali pogledati dokumentacijo.

Več o tem najdete spodaj:

Informiran.si - Kakšne možnosti ima delavec, ki želi odpovedati pogodbo o zaposlitvi?

Informiran.si - Kaj morate nujno vedeti, preden se odločite za sporazumno prekinitev pogodbe o zaposlitvi?

Informiran.si - Kakšni so odpovedni roki pri prekinitvi pogodbe o zaposlitvi?

MojMaliPravnik
Brezplačni pravni odgovor

Vprašanje:

Če delaš 4 ure 4 ure si na bolniški, moraš delati na praznik?
 

Odgovor:

Da, lahko, v kolikor gre za redni razpored dela in ne za opravljanje nadurnega dela.

MojMaliPravnik
Brezplačni pravni odgovor

Vprašanje:

Imam možnost zaposlitve za nedoločen čas, ki ga moram nastopiti takoj, pa me delodajalec ne izpusti brez odpovednega roka.
 

Odgovor:

V prvem koraku je potrebno opozoriti, da gre pri odpovednem roku za zakonsko in pogodbeno obvezo, ki zavezuje oba. Tako delavca, kot tudi delodajalca. Tako kot delodajalec, morate tudi vi, kot delavec spoštovati odpovedni rok, ki sta ga dogovorila v pogodbi o zaposlitvi.

V kolikor odpovednega roka ne boste spoštovali, vam lahko delodajalec po petih neupravičenih dnevih izostanka poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in vas toži za škodo, ki mu jo boste s svojo odsotnostjo povzročili.

e-obrazec - Vabilo delavcu na zagovor v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi

e-obrazec - Izredna odpoved delodajalca, zaradi neupravičenega izostanka delavca z dela

Vaša prva možnost možnost je, da podate redno odpoved in se z delodajalcem dogovorite za skrajšanje odpovednega roka. 

e-obrazec - Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca

e-obrazec - Sporazum o skrajšanju odpovednega roka

Vaša druga možnost možnost je, da delodajalcu predlagate sporazumno prekinitev pogodbe o zaposlitvi, v sporazumu pa se dogovorite za skrajšanje odpovednega roka.

e-obrazec - Predlog (prošnja) za prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom

e-obrazec - Sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi

 

 

Več o tem najdete spodaj:

Informiran.si - Kakšne možnosti ima delavec, ki želi odpovedati pogodbo o zaposlitvi?

Informiran.si - Kaj morate nujno vedeti, preden se odločite za sporazumno prekinitev pogodbe o zaposlitvi?

Informiran.si - Kakšni so odpovedni roki pri prekinitvi pogodbe o zaposlitvi?

Informiran.si - Kdo odgovarja za povzročeno škodo na delovnem mestu?

MojMaliPravnik
Brezplačni pravni odgovor

Vprašanje:

Je v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi za določen čas, s ponudbo nove za določen čas pri drugem delodajalcu, stari delodajalec dolžan plačati odpravnino?
 

Odgovor:

Najprej je potrebno pojasniti, da Zakon o delovnih razmerjih pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne razlikuje med pogodbo o zaposlitvi za določen in nedoločen čas. Da se prekinja pogodba o zaposlitvi za določen čas, torej ni pomembno.

V  92. členu Zakon o delovnih razmerjih določa, da delodajalec delavcu ni dolžan izplačati odpravnine po 108. členu, če:

  • je delavcu že v času odpovednega roka s strani delodajalca oziroma zavoda za zaposlovanje ponujena nova ustrezna zaposlitev za nedoločen čas in delavec sklene pogodbo o zaposlitvi in
  • če se drugi delodajalec v pogodbi o zaposlitvi zaveže, da bo glede minimalnega odpovednega roka in pravice do odpravnine upošteval delovno dobo delavca pri obeh delodajalcih.

Ustrezna zaposlitev je zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi, in za delovni čas, kot je bil dogovorjen po prejšnji pogodbi o zaposlitvi, ter kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca.

Pri tem pa delavcu po 108. členuZakona o delovnih razmerjih pripada odpravnina, če je zaposlen vsaj eno leto.

Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.

Delavcu pripada odpravnina v višini:

  • 1/5 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do deset let,
  • 1/4 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset let do 20 let,
  • 1/3 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let.

Za delo pri delodajalcu se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih.

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Kako delodajalec poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi?

Informiran.si - Kdaj in v kolikšnem znesku je delavec upravičen do odpravnine?

MojMaliPravnik
Brezplačni pravni odgovor

Pomagali smo že mnogim...:

 


Všečkaj MojMaliPravnik.net na Facebook-u in spremljaj najnovejše objavljene nasvete, ter ugodnosti in popuste za naše Facebook fane...

Všečkaj MojMaliPravnik.net na Facebook-u!