Brezplačni pravni nasveti objavljeni na MojMaliPravnik.net.

Odgovor:

Če razumemo prav, vas zanima ali se lahko zapisnik sestanka uporabi kot podlaga za podaljšanje odpovednega roka.

Zakon o delovnih razmerjih določa, da se glede sklepanja, veljavnosti, prenehanja in drugih vprašanj pogodbe o zaposlitvi smiselno uporabljajo splošna pravila civilnega prava, če ni s tem ali z drugim zakonom drugače določeno.

96. člen ZDR-1 določa, da se delavec in delodajalec lahko dogovorita o ustreznem denarnem povračilu namesto dela ali celotnega odpovednega roka, dogovor pa mora biti v pisni obliki.

Glede na to, da ne gre za skrajšanje odpovednega roka, ampak za spremembo dela pogodbe o zaposlitvi, v delu, ki določa dolžino odpovednih rokov, je za to potrebno skleniti sporazum oz. aneks k pogodbi o zaposlitvi.

Po našem mnenju je zapisnik lahko podlaga za podaljšanje in tudi dokaz za dokazovanje v primeru morebitnega spora, vsekakor pa predlagamo, da stranki na podlagi zapisnika skleneta tudi pisni sporazum, v katerem se dogovorita o spremembi odpovednega roka.

Več informacij najdete v spodnjem članku:

Informiran.si - Kakšni so odpovedni roki pri prekinitvi pogodbe o zaposlitvi?

Informiran.si - Kakšne možnosti ima delavec, ki želi odpovedati pogodbo o zaposlitvi?

Informiran.si - Kakšne so razlike med redno in izredno odpovedjo, ki jo poda delavec?

Informiran.si - Kdaj in kako lahko delavec poda izredno odpoved?

Odgovor:

Po 65. členu Zakona o delovnih razmerjih ima delavec pravico do letnega dopusta v minimalnem trajanju v skladu s 159. členom tega zakona, pravico do regresa za letni dopust pa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v skladu s petim odstavkom 131. člena tega zakona.

Ta določa, da če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v skladu s 67. členom tega zakona (ko delavec dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu).

V kolikor tako delate krajši delovni čas v skladu s predpisi o starševskem dopustu vam pripada celoten regres.

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Koliko dopusta pripada delavcu, kako se določi in kako izrabi

Informiran.si - Odgovori na najpogostejša vprašanja o regresu

Odgovor:

Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji v 62. členu določa: 

19. Varstvo starejših delavcev

62. člen

Vzgojitelju, pomočniku vzgojitelja, varuhu, učitelju in predavatelju višje šole s 35 leti delovne dobe oziroma s 30 leti delovne dobe za ženske, od tega najmanj 25 let oziroma 20 let v vzgoji in izobraževanju za ženske, se učna obveznost, vzgojno delo ali delovno usposabljanje zmanjša za 2 uri.

Pedagoškim delavcem, ki so morali za nastop dela v vzgoji in izobraževanju izpolnjevati z zakonom predpisan pogoj o pridobljenih ustreznih delovnih izkušnjah in so ta pogoj izpolnili, se pri ugotavljanju delovne dobe iz prejšnjega odstavka k delovni dobi v vzgoji in izobraževanju prišteje tudi dejanska delovna doba, ki jo je delavec kot pogoj za nastop dela v vzgoji in izobraževanju izpolnil s predhodno pridobljenimi delovnimi izkušnjami.

Delavec oziroma delavka iz prvega odstavka prejema plačo za polni delovni čas.

Zmanjšanje tedenske učne obveznosti pomeni, da mora učitelj, ki opravi manjše število ur učne obveznosti (pouka in drugih oblik organiziranega dela z učenci), opraviti več preostalega dela za izpolnitev tedenskega polnega delovnega časa, ne pomeni pa znižanja plače učitelja.

Konkretnega postopka reorganizacije dela kolektivna pogodba ne določa. Načeloma je način določanja letne delovne obveznosti učiteljev v rokah šole oz. presoji ravnatelja, ki na podlagi 49. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja organizira, načrtuje in vodi delo šole ter pripravlja predlog letni delovni načrt, za izvedbo katerega je tudi odgovoren.

Odgovor:

Vsekakor predlagamo, da se za konkreten odgovor obrnete na svojo enoto ZRZS, kjer vam bodo lahko podali konkreten odgovor, glede na vaše konkretne podatke.

Do denarnega nadomestila je upravičen:

• kdor je bil pred nastankom brezposelnosti zavarovan za primer brezposelnosti najmanj devet mesecev v zadnjih 24 mesecih oziroma
• je mlajši od 30 let in je bil pred nastankom brezposelnosti zavarovan najmanj šest mesecev v zadnjih 24 mesecih,
• če so bili plačani prispevki za zavarovanje za primer brezposelnosti (izjema so osebe, ki so bile v zavarovanje vključene na podlagi delovnega razmerja, delodajalec kot zavezanec za plačilo pa prispevkov ni plačal) in

če mu delovno razmerje ni prenehalo po lastni krivdi ali volji.

V kolikor niste bili zavarovani na podlagi delovnega razmerja, ne morete uveljaviti pravice do denarnega nadomestila, če odjava iz vseh socialnih zavarovanj ni bila posledica objektivnih razlogov.

Med objektivne razloge za odjavo iz zavarovanja se štejejo zlasti: dalj časa trajajoča bolezen zavarovanca, insolventnost, stečaj, elementarna nesreča, večja materialna škoda na premoženju zavarovanca, izguba poslovnega prostora ali izguba poslovnega partnerja, na katerega je bilo v pretežni meri vezano poslovanje in drugi primerljivi objektivni razlogi.

Pravice iz zavarovanja pridobi zavarovanec na podlagi plačila prispevkov, razen osebe, ki je bila vključena v zavarovanje na podlagi delovnega razmerja.