Brezplačni pravni nasveti objavljeni na MojMaliPravnik.net.

Odgovor:

Solidarnostna pomoč je opredeljena v:

Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji

102. člen

Delavcu oziroma njegovi družini pripada solidarnostna pomoč v višini neto osnove določene na podlagi zakona o začasni določitvi osnove za določanje plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 19/97), in sicer v naslednjih primerih:
- smrt delavca ali ožjega družinskega člana;
- težja invalidnost;
- daljša bolezen;

v Aneksu h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 40/12)

13. člen
(solidarnostna pomoč)

(1) Delodajalec je dolžan izplačati javnemu uslužbencu solidarnostno pomoč v višini 577,51 EUR v primerih in po postopku, določenem v kolektivni pogodbi.

(2) Do izplačila solidarnostne pomoči je upravičen javni uslužbenec, če njegova osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer, ne resega oziroma ne bi presegala višine minimalne plače. V primeru požara in naravne nesreče, kot jih določajo predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, omejitve iz prejšnjega stavka ne veljajo.

(3) Javni uslužbenec lahko vloži zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči v roku 60 dni od nastanka primera oziroma od trenutka, ko je bil zahtevo zmožen vložiti.

v Aneksu h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 46/13)

5. člen
(solidarnostna pomoč za člane reprezentativnega sindikata, podpisnika tega aneksa)

(1) Članu reprezentativnega sindikata, podpisnika tega aneksa, pripada za 20% višja solidarnostna pomoč.

(2) Do izplačila solidarnostne pomoči je upravičen član reprezentativnega sindikata iz prejšnjega odstavka, če njegova osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer, ne presega oziroma ne bi presegala višine 130% minimalne plače. V primeru požara in naravne nesreče, kot jih določajo predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, omejitve iz prejšnjega stavka ne veljajo. 

(3) Zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči iz prvega odstavka vloži sindikat, na predlog člana, v roku 60 dni od nastanka primera oziroma od trenutka, ko je bil upravičenec zmožen vložiti predlog.

in v Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji

13. člen

(solidarnostna pomoč)

(1) Delodajalec je dolžan izplačati javnemu uslužbencu solidarnostno pomoč v višini 577,51 EUR v primerih in po postopku, določenem v kolektivni pogodbi. 

(2) Do izplačila solidarnostne pomoči je upravičen javni uslužbenec, če njegova osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer, ne presega oziroma ne bi presegala višine minimalne plače. V primeru požara in naravne nesreče, kot jih določajo predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, omejitve iz prejšnjega stavka ne veljajo. 

(3) Javni uslužbenec lahko vloži zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči v roku 60 dni od nastanka primera oziroma od trenutka, ko je bil zahtevo zmožen vložiti.

Po Razlagi kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (KPnd), je potrebno daljšo odsotnost v vsakem primeru izkazati s potrdilom pristojnega zdravnika oziroma zdravniške komisije. Pri tem te pravice ni mogoče dodatno pogojevati z vrsto bolezni oziroma poškodbe, zaradi katere je delavec nezmožen za delo, saj gre za izključno strokovno presojo zdravnika. 

Pod daljšo bolezen štejemo bolezen, ki traja tri mesece ali več, ne glede na to, ali je delavec zaradi bolezni tri mesece ali več odsoten z dela ali pa dela po 4 ure dnevno.

Višina minimalne bruto plače trenutno naša 804,96 EUR bruto. 

Glede na informacije, bi vam solidarnostna pomoč morala pripadati.

Odgovor:

Praviloma je obveznost zagotavljanja zdravstvenih pregledov odvisna od ocenjevanja tveganj.

Če namreč za konkretna dela iz Izjave o varnosti z oceno tveganja (IoVzOT) na osnovi realnih in strokovnih ocen izhajajo tveganja za varnost in zdravje delavcev oziroma posebne zdravstvene zahteve, je delodajalec dolžan vsakemu delavcu, ki opravlja takšno delo, zagotoviti zdravstveni pregled, in sicer v obsegu, ki ustreza tveganjem, in sicer tako trenutnim kot tudi tistim, ki lahko povzročijo razvoj poklicnih bolezni.

Če takšnih tveganj ni, potem zdravstveni pregled delavcev ni zahtevan.

To velja tudi za podjemne in avtorske pogodbe če se na omenjeni pravni podlagi opravlja takšno delo in izpolnjuje zahteve z delovnopravnega področja in pomeni to vključevanje delavcev v delovni proces delodajalca, sklenjena podjemna ali avtorska pogodba pa predstavlja "opravljanje dela za delodajalca na kakršnikoli drugi pravni podlagi" po ZVZD-1.

Odgovor:

V primeru ruskega turnusa (12 ur dnevna izmena, drugi dan 12 ur nočne izmene, dva dneva prosto) gre glede na določbo 148. člena ZDR-1 za neenakomerno razporejen delovni čas.

Nadurno delo se ne sme uvesti, če je delo možno opraviti v polnem delovnem času z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa z uvajanjem novih izmen ali z zaposlitvijo novih delavcev.

Delodajalec ne sme naložiti dela preko polnega delovnega časa:
- delavki ali delavcu v skladu z določbami tega zakona zaradi varstva nosečnosti in starševstva (185. člen),
- starejšemu delavcu (199. člen),
- delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti,
- delavcu, kateremu bi se po pisnem mnenju izvajalca medicine dela, oblikovanem ob upoštevanju mnenja osebnega zdravnika, zaradi takega dela lahko poslabšalo zdravstveno stanje,
- delavcu, ki ima polni delovni čas krajši od 36 ur na teden zaradi dela na delovnem mestu, kjer obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare v skladu s tretjim odstavkom 143. člena tega zakona,
- delavcu, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali drugimi predpisi.

Določbe o prepovedi dela preko polnega delovnega časa veljajo tudi v primeru neenakomerne razporeditve ali prerazporeditve delovnega časa.

Delavcu, ki opravlja delo v neenakomerni razporeditvi delovnega časa ali začasni prerazporeditvi delovnega časa in ki v času pred prenehanjem delovnega razmerja med koledarskim letom opravi več ur dela, kot je določeno za delo s polnim delovnim časom, se na njegovo zahtevo več opravljene ure preračunajo v delovne dni s polnim delovnim časom.

Po prejšnjem odstavku izračunani delovni dnevi se štejejo v delavčevo delovno dobo, kot če bi jih prebil na delu. Skupna delovna doba v koledarskem letu ne sme presegati 12 mesecev.

Nadurno delo lahko traja največ osem ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 170 ur na leto. Delovni dan lahko traja največ deset ur. Dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev se lahko upošteva kot povprečna omejitev v obdobju, določenem z zakonom ali kolektivno pogodbo, in ne sme biti daljše od šestih mesecev.

Nadurno delo lahko s soglasjem delavca traja tudi preko letne časovne omejitve iz prejšnjega odstavka, vendar skupaj največ 230 ur na leto. V primeru vsakokratne odreditve nadurnega dela, ki presega 170 ur na leto, mora delodajalec pridobiti pisno soglasje delavca.

Pri tem je potrebno upoštevati omejitve glede počitka, ki pripada delavcu.

Delavec, ki mu je delovni čas neenakomerno razporejen ali začasno prerazporejen, ima v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 11 ur.

Delavec ima v obdobju sedmih zaporednih dni, pravico tudi do počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur.

Če mora delavec zaradi objektivnih, tehničnih in organizacijskih razlogov delati na dan tedenskega počitka, se mu zagotovi tedenski počitek na kakšen drug dan v tednu.

Minimalno trajanje tedenskega počitka, določeno v prvem odstavku tega člena, se upošteva kot povprečje v obdobju 14 zaporednih dni.

Več informacij boste našli spodaj:

Informiran.si - Kdo in kdaj lahko opravlja nadurno delo?

Odgovor:

Delavec, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, ima pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja kot delavec, ki dela polni delovni čas in jih uveljavlja sorazmerno času, za katerega je sklenil delovno razmerje.

To ne velja za pravice, za katere zakon izrecno določa drugače.

Delavec ima pravico do letnega dopusta v minimalnem trajanju kot če bi delal polni delovni čas. Pravico do regresa za letni dopust ima sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi.

Če v pogodbi o zaposlitvi ni drugače dogovorjeno, delodajalec delavcu, ki dela krajši delovni čas, ne sme naložiti dela preko dogovorjenega delovnega časa, razen v primerih iz 145. člena ZDR-1.

Delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s ima pravico do odmora med dnevnim delovnim časom v sorazmerju s časom, prebitim na delu, v kolikor dela najmanj štiri ure na dan.

Več o tem si lahko preberete spodaj:

Informiran.si - Katere so najpomembnejše pravice delavca, ki jih mora delodajalec upoštevati?

Pravni e-Priročnik - Katere pravice mi pripadajo kot delavcu