Brezplačni pravni nasveti objavljeni na MojMaliPravnik.net.

Odgovor:

Da. Višino dodatkov, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, ki je za delavca manj ugoden, določa Kolektivne pogodba dejavnosti trgovine Slovenije.

68. člen
Dodatki, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, ki je za delavca manj ugoden

(1) Delavec je upravičen do dodatka za delo v delovnem času, ki je zanj manj ugoden, najmanj v naslednjem odstotku od osnovne plače delavca oziroma ustrezne urne postavke:
- za čas dela v popoldanski ali nočni izmeni, kadar se delovni proces izvaja v drugi in tretji izmeni – 10 %;
- za delo v deljenem delovnem času – 20 %;
- za pripravljenost na domu – 10 %;
- za nočno delo – 75 %;
- za nadurno delo – 30 %;
- za delo ob nedeljah in dela prostih dneh po zakonu – 100 %;
- za delo na 1. januar, 1. maj, 1. november, 25. december in velikonočno nedeljo – 200 %.

(2) Delavec je upravičen do dodatka za delo v deljenem delovnem času za vsako začeto uro prekinitve dela.

(3) Delavec je upravičen do dodatka za čas pripravljenosti na domu na delo za vsako uro pripravljenosti.

(4) Dodatek za delo v nedeljo in dodatek za delo na dela proste dneve po zakonu se med seboj izključujeta.

(5) Delavec je upravičen do dodatka za delo v manj ugodnem delovnem času le za čas, ko je delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.

Odgovor:

Da. O tem je v sodni praksi določilo Vrhovno sodišče.

Kompenzacija opravljenih nadur s prostimi urami je primerna je dovoljena, če ob tem delodajalec plača še dodatek, ki je predviden za siceršnje plačilo nadurnega dela. Torej, da je delavec ob kompenzaciji upravičen tudi do dodatka za nadurno delo.

Odgovor:

Po določilu 154. člena Zakona o delovnih razmerjih - 1, vam med dnevnim delom pripada odmor, ki traja 30 minut. Ta čas odmora med dnevnim delom se všteva v delovni čas.

Po določilu 44. člena Kolektivne pogodba dejavnosti trgovine Slovenije, se lahko odmor med delovnim časom določi v dveh ali več delih, v skladu s potrebami delovnega procesa in potrebami delavcev, pri čemer mora en del odmora trajati neprekinjeno najmanj 15 minut.

Odmor se lahko določi šele po eni uri dela in najkasneje eno uro pred koncem delovnega časa.

Odgovor:

V kolikor je praznik tudi dela prost dan, ste za del na ta dan upravičeni do dodatek.

Kateri dnevi so prazniki in kateri dela prosti dnevi določa Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji. 

Prazniki v Republiki Sloveniji so:

• 1. in 2. januar, novo leto,
• 8. februar, Prešernov dan, slovenski kulturni praznik,
• 27. april, dan upora proti okupatorju,
• 1. in 2. maj, praznik dela,
• 8. junij, dan Primoža Trubarja,
• 25. junij, dan državnosti,
• 17. avgust, združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom,
• 15. september, vrnitev Primorske k matični domovini,
• 25. oktober – dan suverenosti,
• 1. november, dan spomina na mrtve,
• 23. november, dan Rudolfa Maistra,
• 26. december, dan samostojnosti in enotnosti.

Ti prazniki so dela prosti dnevi, razen praznikov:

• dan Primoža Trubarja,
• združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom,
• vrnitev Primorske k matični domovini,
• dan suverenosti in
• dan Rudolfa Maistra.

Dela prosti dnevi v Republiki Sloveniji so tudi:

• velikonočna nedelja in ponedeljek, velika noč,
• binkoštna nedelja, binkošti,
• 15. avgust, Marijino vnebovzetje,
• 31. oktober, dan reformacije,
• 25. december, božič.

Kakšen je dodatek za delo na dela proste dneve določa kolektivna pogodba. Pri tem je potrebno opozoriti, da se dodatek za delo  v nedeljo in dodatek za delo na dela proste dneve po zakonu med seboj izključujeta.

Več o tem si lahko preberete v spodnjem članku:

Informiran.si - Nova minimalna plača po 1.1.2016